Kanditature za predsednika društva

IMG_1533
Na skupščini društva Sloventa dne 28.3.2013 člani niso izbrali novega predsednika, pač pa so sklenili, da se v roku treh mesecev povabiti  zainteresirane, da kandidirajo za to funkcijo.  Člane se  povabi, da  pripravijo program in kandidirajo za mesto predsednika. Rok za oddajo kandidature je 25. maj 2013.

 


 

Kanditaturo in vizijo programa Društva Sloventa so nam poslali:

1. Slavica Ravnik
TA_Program Ravnik S  TA_CV Slavica Ravnik

 

Zapisnik letne skuščine Društva Sloventa in VABILO H KANDIDATURI ZA PREDSEDNIKA OZ. PREDSEDNICO DRUŠTVA

 

Spoštovani člani Društva Sloventa,

oglejte si Zapisnik letne skupščine, ki je bila 28. marca 2013:

ZAPISNIK Sloventa  Podpisi zapisnika

Udeleženci na njej niso izvolili predsednika, pod točko 5. pa so sprejeli naslednji

Sklep: V roku treh mesecev je potrebno povabiti  zainteresirane, da kandidirajo za to funkcijo.  Po spletu in e- pošti se povabi člane, da  pripravijo program in kandidirajo za mesto predsednika. Rok za oddajo kandidature je 25. maj 2013.
Za 27.6.2013 se skliče volilno skupščino, na kateri se bo izbralo predsednika.

 V skladu s tem vabimo vse člane, da na podlagi ciljev in namena Društva pripravijo svoj program oz. vizijo razvoja Društva ter da kandidirajo za mesto predsednika  oz. predsednice.  

Svoje predloge oz. kandidature posredujte na naslov info@sloventa.si.

 V pričakovanju vaših kandidatur vas lepo pozdravljam,

Judita Bagon
Urednica spletne strani
SLOVENTA.SI

 

 

EATA – konferenca 2013: Eata povrne 150 Eur 4 udeležencem iz vsake države

Dragi TA-jevci,

Iz dopisa spodaj je razvidno, da bo Izvršni komite EATE, ki organizira julija letos letno konferenco v Oslu, povrnil udeležencem stroške udeležbe v višini 150 Eur (največ štirim iz vsake države članice – kdor prvi pride, prvi melje).

Če ste zainteresirani, se prijavite – seveda pa morate biti tudi naš član – in plačati članarino za letos.


 

Dear members,

In the name of Executive Committee, I have the pleasure to inform you that exceptional bursary conditions will be offered to EATA members to encourage you and support you to attend the July 2013 Oslo Conference.

The conditions to obtain a bursary are as follows:

”       EATA will offer bursaries of EUR 150.–/person.
”       A maximum of 4 bursaries per country will be granted.
”       The bursary will be given on a “first come/first serve basis”.
”       Payment of EUR 150.-will be paid by bank transfer after the conference.
”       To get bursary payment, member has to send proof of attendance to the conference and copy of the receipt of payment of conference fee.

Please note that country delegates to European Council cannot apply for a bursary as they already have special conditions to attend Council.

Please send your application for a bursary directly to me at the following e-mail address:  sylvie.monin@bluewin.ch .

Looking forward to receiving your applications and seeing many of you in Oslo,

Warmly,
Sylvie Monin, Bursary administrator
sylvie.monin@bluewin.ch

Mail sent by:
EATA office
Marianne Rauter
Silvanerweg 8
78464 Konstanz
Tel. 0049-7531-95270
Fax 0049-7531-95271
www.eatanews.org
EATA@gmx.com

Samomorilnost pri mladostnikih – delavnica

Klikni za celotno Vabilo SAMOMORILNOST PRI MLADOSTNIKIH

Projekt  Za dobro življenje organizira delavnico
Samomorilnost pri mladostnikih

16. maj 2013  od 9:00 do 17:00 v Ljubljani

Vodi: Tony White, TSTA
Avstralski psihoterapevt in psiholog

Delavnica je namenjena vsem, ki se ukvarjajo z vzgojo in obravnavo otrok in mladostnikov.

Samomor med mladimi je najpogostejši v starostni skupini od 14 do 19 let. Pomembno je, da smo pozorni na znake, spremembe, socialni umik, zloraba psihoaktivnih substanc ipd., saj je to lahko zgolj prehodno obdobje, iskanje identitete, lahko pa pomeni tudi resno namero za samomor.

Kaj storiti, če mladostnik reče, da se bo ubil? Na katere fraze in znake moramo biti še posebej pozorni? Kaj so vzroki za samomorilno vedenje med otroci in mladostniki?

Kako ravnati, ko se soočimo s samomorilnim vedenjem pri mladostniku? Kakšne možnosti imamo na razpolago? Kako pravilno ukrepati? In končno, kako se s tem soočiti kot učitelj, psihoterapevt, starš, svetovalni delavec, socialni delavec, zdravnik, psihiater? Na ta in številna druga vprašanja bomo skušali odgovoriti na delavnici s Tonyjem Whiteom.

Tony White, TSTA, avstralski psiholog, psihoterapevt je večji del svojega profesionalnega dela posvetil raziskovanju in obravnavi suicidalnosti pri odraslih in mladostnikih ter o tem napisal tudi knjigo »Delo s suicidalno osebo«.

Cena delavnice je 88 EUR. Za prijave do 15.4. priznamo 10% popusta.
Po končani delavnici dobite potrdilo o udeležbi s katerim se vam priznajo ure psihoterapevtske
edukacije.
V petek, 17. maja bo imel Tony White supervizije. Cena individualne supervizije znaša 50 EUR.
Prijave sprejemamo na info@zadobrozivljenje.si.

Za dodatna vprašanja o poteku delavnice, pogojih prijave in načinih plačila nas lahko pokličete po telefonu ali pišete na: info@zadobrozivljenje.si.

Pogoj za udeležbo na delavnici je dokazilo o poravnani kotizaciji.

Prosimo, če vabilo pošljete vsem, za katere menite, da bi jih delavnica zanimala.

Projekt za dobro življenje
Darja Poljanec 040 620 194
Helena Požun 031 600 064
Jana Šušteršič 041 347 991

Celotno vabilo: Vabilo Tony 2013 mail

 

Vabljeni na letno skupščino Društva Sloventa

 

Spoštovani člani DRUŠTVA SLOVENTA,

 

vabim vas, da se udeležite letne skupščine,

ki bo  v četrtek, 28.03. 2013 ob 18.00 uri v  sejni sobi na Tržaški ulici 2 v Ljubljani.
( prvo nadstropje levo – pot bo označena)

 

Predlagani dnevni red:

  1. Ugotovitev sklepčnosti
  2. Izvolitev delovnega predsedstva
  3. Potrditev  zapisnika zadnje skupščine
  4. Letno poročilo in zaključni račun
  5. Volitve  predsednika, podpredsednika  in člane v organe društva ( izvršni odbor – 5 članov) s  strokovnim odborom ( 5 članov),     nadzorni odbor ( 3 člane) in častno razsodišče ( 3 člane) in potrditev predstavnice  v EATI.
  6. Predstavitev  programa dela društva in vizijo razvoja društva
  7. Razno

Predpogoj, da lahko izpeljemo 1. točko dnevnega reda je, da člani vplačate članarino društva  na  račun društva Sloventa. Iz  lanskoletne evidence je razvidno, da je članarino  vplačalo samo 6 članov,  v letošnjem letu,  do danes tudi samo 6 članov, kar skupaj z delujočimi člani oziroma predstavniki Slovente pomeni, da je v društvu samo 10 članov.  Verjamemo, da  smo na obveznosti pozabili v letu 2012, leto 2013 pa hitro teče, zato  bi bilo prav, da članarino poravnate do 15.03.2013 pred sklicem skupščine.

O novostih v Društvu vas  obveščamo tudi na novo oblikovani spletni strani  http://www.sloventa.si/ in vas ponovno vabimo, da si jo ogledate in podate morda svoje želje in dopolnitve. Vsekakor vas ponovno vabimo, da se prijavite v katero koli funkcijo, ki bi jo želeli opravljati v društvu, za  korist in razširitev članstva  in v kontekstu krepitve stroke in ciljev, ki si jih le ta zastavlja.  Prijave pričakujemo najkasneje do 21. 03. 2013 po elektronski pošti info@sloventa.si, enako velja tudi za potrditev udeležbe na skupščini.

 

Predsednica društva Sloventa
Simona Ziernicki l.r.

Dobrodošli na prenovljeni spletni strani društva Sloventa

 

Pozdravljeni,

Pred vami je predlog spremenjene, posodobljene spletne strani našega društva. Obdržali smo osnovno postavitev in znak Slovente, spremenili pa smo barve. Predvsem pa smo posodobili program, po katerem je sedaj možno bolj enostavno in urejeno predstavljati teme in področja, pa tudi komunicirati s člani in drugimi, ki so zainteresirani za naše delovanje. Z novo spletno stranjo si odpiramo možnost za uspešnejše delo v društvu, hkrati pa se bomo lažje prilagajali spremembam in novostim ter aktualnim potrebam in željam.

Prosimo vas, da se sprehodite po predloženi spletni strani, jo preučite z vidika vaših potreb in želja in nam sporočite svoje ugotovitve. Bi kaj dodali? Kaj spremenili? Imate kakšen konkreten predlog glede vsebine, slikovnega materiala?

Na spletno stran pridete enako kot na stari naslov Slovente: http://www.sloventa.si

Da preizkusimo delovanje vprašalnikov, vas prosimo, da izpolnite VPRAŠALNIK in nam ga čim prej pošljete.

Vsekakor pa nam svoje ugotovitve, pripombe, dopolnila in druge prispevke  pošljite na naslov Info@sloventa.si ali pa dodajte odgovor spodaj (vse komentarje bo pregledal in objavil administrator strani).

 

Za vaše prispevke, ki nam bodo dragocena pomoč pri nadaljnjem delu, se najlepše zahvaljujemo.

 

Predsednica društva in člani IO

EATA – konferenca 2013

EATA vabi na konferenco, ki bo od 4. do 6. julija 2013 z naslovom

The Mystery and Facts of Human Encounter


 

Dear member:

EATA conference 2013.

On top of the list of what we want for Christmas, is a workshop proposal from you!
We have gratefully received some already, but we could use more!
It would mean a lot for a richer conference if you are willing to share and explore together with others any idea or experience you may have, relating to the theme.
If you are, please just click at this link below before the end of December:
http://taoslo.com/callforpapers/

You still have time to register as Early Bird!
Please follow this link for registration:

https://www.deltager.no/2013eata

You register for Council, Exams, General Assembly, Conference and TEW at this site:

We invite you to visit the conference website on:
http://www.taoslo.com

With enthusiastic regards
NTAF and Scientific committee

Supervizija v profesionalnem TA treningu

Avtor: Martin Bertok

 

Supervizija je specifičen učni in odnosni proces. V procesu usposabljanja terapevtov- študentov predstavlja v transakcijski analizi enega od petih temeljnih načinov profesionalnega napredovanja v strokovni kompetentnosti:

  1. teorija (predavanja, razlage in diskusije)
  2.  vaje, izkustveni eksperimenti in demonstracije,
  3. osebna terapija,
  4.  delo s klientom
  5.  supervizija.

Vrstni red, po katerem so navedeni vidiki učenja in usposabljanja za aplikacijo Transakcijske analize kot pristopa v psihoterapevtskem in svetovalnem delu ni naključen, temveč didaktično – konceptualen. Variacije so v nekaterih primerih povsem primerne in zaželene. Možnost optimalne izkoriščenosti učnih potencialov supervizijskega procesa, pa je oprta tudi na ostale štiri moduse poklicnega usposabljanja. Med posameznimi načini učenja obstaja prenos znanj, prav tako pa tudi prenos možnih deficitov.

Supervizija kot interpersonalni odnos

Supervizija je vrsta profesionalnega odnosa. V njem se srečujeta dva strokovnjaka – terapevt in svetovalec:

  • superviziranec je strokovnjak z delovnim problemom in eksplicirano potrebo po pomoči s strani supervizorja;
  • supervizor je prav tako strokovnjak, ob tem pa je usposobljen tudi v supervizijskih veščinah;

V Transakcijski analizi usposabljanje za supervizorja lahko sledi pridobitvi strokovne avtonomije oz naziva Dipl. transakcijski analitik. Premisa v TA superviziji je, da je za superviziranega prednost , da je supervizor strokovnjak TA z več izkušnjami in širšo strokovno kompetentnostjo kot on sam. V tem smislu je supervizija hierarhični odnos.

Možni sta dve stopnji edukacije v tej smeri-, ki lahko sledita pridobitvi naziva Dipl. transakcijski analitik:
1. PSTA Provisional Supevisor in Transactional Analysis in
2. STA-Supervisor in Transactional analysis.)

Tako kot odnos terapevt – klient in učitelj – učenec poteka supervizija med v odnosu dveh konstitutivnih vlog tega delovnega razmerja. Vlogi učitelja, terapevta in supervizorja je skupna tudi primarna odgovornost pri moderaciji procesa.

Vloga Supervizorja in superviziranca in s tem tudi intrapsihična in interpersonalna dinamika se manj razlikuje od odnosa učitelj – učenec kot odnosa terapevt – klient.

Razlik pri tem je več, naj na tem mestu omenim le nekatere:

  • Relacija učitelj – učenec je prav tako vrsta odnosa med dvema profesionalcema. Za vlogo klienta pa je nepomembno ali je le – ta tudi strokovnjak ali študent psihoterapije oz svetovanja.
  • Morebitne psihopatološke vsebine (superviziranca) praviloma n i s o predmet delovnega dogovora niti cilj intervencij supervizorja.
  • Tako učenje teorije kot supervizija, imata za cilj povečanje strokovne kompetentnosti , medtem ko je cilj terapevtskega procesa orientiran k odpravi simptomov in restrukturacije osebnosti.

TA supervizija v o odnosu do teorije

Teoretična znanja, ki jih študenti pridobivajo neposredno od učiteljev in iz literature, lahko predstavljajo v supervizijskem procesu del komunikacijskega okvira, ki ga oba udeleženca lahko uporabita v analizi delovnih primerov. Teoretično znanje je potencial supervizije , ko so cilji superviziranca orientirani na nekatere vidike njegovega tretmana z klientom : postavljanje diagnoze, izbor intervencij, oblikovanje terapevtske strategije, izbor tehnik ipd.

V tem kontekstu je supervizirani vzpodbujan, da kreativno uporablja svoje teoretično znanje kot izhodišče za napredovanje v delovnem procesu.

V začetnih fazah edukacije je večkrat naloga supervizorja, da supervizirancu , daje tudi neposredne informacije iz teorije, ko so le-te relevantne za razreševanje njegovega delovnega problema.

Sčasoma, ko imajo študentje že več teoretičnega znanja, so intervencije supervizorja usmerjene predvsem k vzpodbujanju študenta na kreativno in kritično uporabo znanj , ki jih že ima. Pri tem je supervizorjev cilj predvsem v vzpodbuditvi superviziranca k uporabi intervencij konfrontacije (1) in eksplanacije (2), interpretacie (3) in drugih… , v odnosu do svojega klienta.

Supervizija v odnosu do psihoterapije

Osebna psihoterapija študenta je zastavljena kot samostojen del procesa usposabljanja terapevta. V terapevtskem procesu je npr. strukturalna kontaminacija (4) ali funkcionalna aktivacija arhaičnih vsebin ego-stanj Starša in Otroka s strani klienta, centralno polje interesa terapevtove strategije in njegovih intervencij. Tudi osnovna opredelitev delovne smeri – dogovor o osebnosti spremembi, te vsebine eksplicitno naslavlja in s tem bolj ali manj neposredno definira temeljne cilje in sam uspešni konec tega odnosa.

Supervizijski odnos- je do osnovnih ciljev terapevtske relacije pomembno drugače zastavljen. Delovni dogovor v superviziji se nanaša na delovni odnos med superviziranim in njegovim klientom-i le posredno. V tem smislu je supervizija m e t a – p r o c e s . Supervizor in superviziranec imata isti strateški cilj – povečanje učinkovitosti superviziranca za razrešitev delovnega problema klienta.

Izbor vsebin in ciljev supervizije s strani superviziranega in izbor intervencij s strani supervizija je predmet supervizijskega dogovora . Slednji je vzpostavljen iz Odraslega ego- stanja udeležencev in ga oblikujeta za vsako supervizijsko enoto posebej na začetku supervizije.

Pojav psihodinamičnih-skriptnih vsebin pri superviziranemu je lahko dokaj pogost sestavni del supervizijskega procesa.

V primerih, ko skriptne strukture superviziranca predstavljajo oviro pri njegovem uspešnem delu z klientom, so cilji supervizijskega procesa v odnosu do psihoterapije omejeni.

V zgodnjih osemdemdesteih letih je prevladalo v TA spoznanje in strokovno soglasje, da je kljub pogostosti skriptnih vsebin v supervizijskem procesu bolj učinkovito in za superviziranca primerneje, da te vsebine sistematično razrešuje v terapiji. Supervizija je v tem oziru odtlej ohranila pozornost na morebitno javljanje in prisotnost skriptnih vsebin. Pri tem je cilje omejila prvenstveno na detekcijo, eksploracijo in začrtovanje poti razreševanja, ki poteka izven supervizijskega odnosa- t j v psihoterapiji.

Neglede na razlike med psihoterapevtskim – delom in supervizijo. obstajajo med njima tudi skupne značilnosti . Oba odnosa v temelju izhajata iz eksistencialne pozicij v komunikaciji – Jaz sem v redu – ti si v redu.

Eden od vidikov takšnega odnosa je zavest in sposobnost supervizorja/terapevta, da zna meje svoje odgovornosti postaviti, oziroma zaustaviti na točki, ki ne poveličuje ali poizkuša zanikati odgovornost klenta/superviziranega.Te meje odgovornosti, se nanašajo na delo superviziranega kot terapevta , in na odnos supervizirani, supervizor.

Paralelni proces

Transferni fenomeni v superviziji v splošnem ostajajo in se jim ni potrebno, niti mogoče, v celoti izogniti. Praviloma so reprodukcija kontratransfernih reagiranj superviziranca v njegovnem osnovnem delovnem odnosu v katerem opravlja delo psihoterapevta. V superviziji pri tem govorimo o paralelnem procesu. Gre za procesno komunikacijo, ko se v transakcijah med supervizorjem in superviziranim pojavijo še dodatna sporočila na psihološkem nivoju. Slednja so odraz komunikacijske aktivnosti superviziranca iz več kot enega ( Odraslega ) ego stanja hkrati. Cilji TA supervizije so v tem primerih naslednji:

Detekcija

Skriptne vsebine, so lahko prisotne na različnih stopnjah ne-zavedanja Odraslega superviziranca. V praksi je bistveno, da ima supervizirani, zadostno stopnjo socialne kontrole do morebitnih lastnih skriptnih vsebin-npr predsodkov,bojazni… Ko ima supervizirani določeno stopnjo dvoma ali zavedanja glede svojih skriptnih reakcij do klienta, je lahko sam pobudnik supervizijskih ciljev v zvezi z le- temi:

a) Superviziranec dopušča možnost o prisotnosti svojih skriptnih vsebin vendar o tem ni prepričan.
-V takšnem položaju je lahko supervizijski dogovor in cilj eksploracija in morebitna potrditev tistih reagiranj superviziranca v vlogi terapevta, ki predstavljajo razloge za zastoj v njegovem delovnem procesu z klientom.

b) Supervizirani se zaveda svojih skriptnih reakcij in ima do njih zato Odrasli-ego distoničen – konstruktivno kritičen odnos.
– Supervizijski cilji so lahko orientirani na ugotavljanje intenzivnosti motnje, ki jo lahko skriptna reagiranja predstavljajo za psihoterapevtski proces in posledično na ustrezno pravočasno strokovno in etično reagiranje superviziranega do svojeg klienta. (npr. Če je terapija terapevta s tem v zvezi neobhodna in kakšna je časovna prognoza ? Kako naj supervizirani usmeriti terapevtski proces s klientom v bodoče, oziroma ali naj ga napoti h kolegu ?)

c) Superviziranec se ne zaveda svojega skriptnega reagiranja in vpliva le tega na zastoj v terapevtskem procesu.
Ko je Odrasli superviziranega pod vplivom vsebin iz svojega Otroka ali Starša, a se tega sam ne zaveda, je odgovornost supervizorja, da z prisotnostjo teh vsebin konfrontira superviziranca in tako pomaga zaščiti njega in klienta. Odločitev za konfrontacijo z skriptnimi vsebinami bo supervizor sprejel le kontekstualno – če presodi da relevantno vplivajo na doseganje ciljev, ki si jih je zastavil superviziranec v supervizijskem dogovoru.

Pri realizaciji tovrstnih supervizijskih ciljev , lahko uporabimo tudi intervencije z ciljem dekontaminacije Odraslega. Namen je, da se supervizirani prične zavedati svojega problema, k sami razrešitvi pa je supervizirani usmerjen v osebno terapijo. Ego-distoničnost Odraslega superviziranca je tako skrajni supervizijski cilj v odnosu na njegove transferne probleme.

Supervizor ob spremljanju predstavitve videnja delovnega problema superviziranega lahko prepozna prisotnost paralelnega procesa v odnosu supervizirani-kot terapevt do klienta ali v samem poteku supervizijske komunikacije med superviziranim in seboj. Pri tem je centralno vprašanje ali se tudi tukaj in sedaj (med superviziranim in supervizorjem) odvija enaka vrsta komunikacije na psihološkem nivoju.

V kolikor udeleženca supervizije ne zaznata oziroma ustrezno naslovita psihološkega nivoja ostane tovrstni delovni problem superviziranega kot terapevta praviloma nerešen in zadrži značaj kompulzivnosti. Supervizirani in supervizor se tako lahko znajdeta naslednjič pred istim ali podobnim problemom.

(V TA poznamo rek za podobne situacije: Prvič je slučaj, drugič je že smola, tretjič je Skript!) V teh primerih si običajno supervizije zaželi supervizor.)

Supervizija Supervizorja

Supervizija je v osnovi meta-proces. Osnovno vprašanje je: kaj je problem, da osnovni ( (terapevtski ) problem ni razrešen ? V tem smislu je žarišče supervizije polje procesa reševanja problema in ne problem (klientov) sam.

Supervizija supervizije ali popularno imenovana “kaskada” je namenjena supervizorjem.Največkrat so kaskade diadne, včasih pa imajo več nivojev. (supervizija supervizorja supervizorja…)

V profesionalnem statusu imajo PSTA-ji kot obveznost svojo lastno supervizijo- z STA supervizorjem -pri opravljanju supervizijskega dela, medtem ko je za STA -je le ta v celoti fakultativna.)

Etični principi TA Supevizije

Iz Ego- stanja Odrasli se lahko odzivamo funkcionalno na realnost ob več predpogojih. Eden od teh je zadostna točnost in količina informacij. Izmenjava le teh med supervizorjem in superviziranim predpostavlja obojestransko odkritost in zaupanje.

Prizadevanje za ustvarjanje pogojev za občutek varnosti v supervizijski situaciji je ena od skrbi supervizorja, ki so tesno povezane z etičnim vedenjem. Dogovor o diskretnosti med udeleženci supervizije-posamezniki ali skupino je eden od načinov, da za to ustvarjamo pogoje.

Supervizija, tako kot terapija poteka v majhni socialni subkulturi – diadni ali skupinski, kjer so v ospredju nekatere vrednote, ki ne veljajo v vseh socialnih okoljih-odnosih.

Mreža etičnih odnosov na katero se nanašajo določila etičnega kodesa zajema dve osnovni relaciji: terapevta do svojih klientov in terapevta, do svojih profesionalnih kolegov.

Etične maksime (prosim gl. Etični kodeks str. ), ki obvezujejo TA strokovnjaka (tudi študenta), so zajete v etičnem kodeksu svetovnega in evropskega združenja za transakcijsko analizo (ITAA in EATA).

Supervizija je za praktika možnost za njegov strokovni razvoj, obenem pa tudi način sprejemanja odgovornosti do klientov. Študijski standardi TA predpisujejo minimalni obseg in vrsto supervizije studentov-terapevtov. Enak etični kodeks obvezuje tudi člane nacionalnih TA organizacij, ki so člani EATE.

V Sloveniji je to društvo SLOVENTA . (Svetovno združenje za razliko od evropskega, omogoča individualno članstvo, medtem, ko je posameznik lahko član evropskega TA združenja le v primerih, ko v njegovi državi ni ustreznega društva pridruženega evropskemu).

Ker je članstvo vsaj v eni od obeh organizacij pogoj za verificirano edukacijo in možnostjo dostopa do profesionalne TA verifikacije, so vsi kvalificirani TA strokovnjaki sprejeli etični kodeks in so ga pri svojem delu (terapevtskem , svetovalnem, poučevanju, managementu in superviziji… ) dolžni upoštevati in izvajati. V praksi prične etični kodeks veljati že za študente v procesu edukacije, ko le ti podpišejo pogodbo o študiju z svojim mentorjem in evropskim ali svetovnim združenjem za TA. Kršitve etičnega kodeksa so lahko sankcionirane tudi z odvzemom že pridobljenih strokovnih statusov.

Splošni cilji supervizije

Najširši cilj supervizije je mogoče opredeliti kot strokovno pomoč strokovnjaku pri razvijanju njegovih potencialov v relaciji na konkretne delovne probleme.

Ta cilj ima več vidikov:

  • Pomoč pri razrešitvi konkretnih delovnih primerov – Razvijanje profesionalne identitete
  • Razvijanje sposobnosti za realistično samoocenjevanje profesionalnih potencialov
  • Razvijanje sposobnosti kreativne uporabe že pridobljenih znanj
  • Pridobivanje dodatnih informacij glede na specifičen delovni problem (diagnosticiranje, plan tretmanov, intervencije in tehnike)
  • razvijanje delovne in osebne samozavesti oziroma občutka varnosti pred delovnimi izzivi
  • razvijanje osebnega delovnega stila
  •  idr.

Supervizija kot časovni proces

O superviziji lahko govorimo kot o enkratni, strokovni izkušnji, ki v TA praviloma traja od 20 do 60 minut . Na supervizijo posameznika pa lahko gledamo skozi daljšo časovno perspektivo, ki izkazuje nekatere razvojne značilnosti .

Stoltenberg in Delworth (1987) delita proces med supervizirancem in supervizorjem v tri zaporedne faze. Le- te se prvestveno nanašajo na superviziranca a upošteva jih tudi supervizor:  1. Novinci,  2. prehajanje,  3. Izziv in rast.

Čeprav avtorja posamezne faze analizirata skozi več spremenljivk, želim pri tem navesti naslednje:
1. Uporaba Selfa ( napredovanje od samo-pozabljivosti do samo-upoštevanja v odnosu do klienta).
2. Motivacija (napredovanje od potrebe “pomagati klientu” k doživljanju svojega dela kot zaželenega in prijetnega.)
3. Informacije ( od pričakovanja direktnih in večjih količin strokovnih informacij kaj ? strani supervizorja k pričakovanjem Kako naj svoje znanje uporabim ? (dodal B.M)
4. Avtonomija ( napredovanje od prevzemanja “preveč odgovornosti ” in doživljanja strahov in negotovosti, k uravnoteženosti delitve odgovornosti s klientom in porastom občutkov varnosti in samozaupanja.)
5. Veščine ( napredovanje od mehanične in situacijske k kreativni, variantni in kompleksni).
6. Diagnoza (napredovanje od rigidne uporaba ” enega pravilnega “diagnostičnega koncepta k sposobnosti izbire različnih dopolnjujočih in alternativnih).
7. Etičnost in profesionalna praksa ( napredovanje od rigidne, k intergriranim principom v lastni moralnosti in k uživanju v so-kreiranju profesionalnega okolja )

Oblike supervizije

1.  K l a s i č n a  je najbolj pogosta oblika. Imenujemo jo tudi individualna. V superviziji sodelujeta le supervizirani in supervizor.

2.  S k u p i n s k a  supervizija poteka po principu dela z posameznikov v skupini, Osnovi odnos je prav tako supervizirani-supervizor, v procesu pa so vključeni na različne načine tudi ostali člani skupine v fazi feed-backa.

3.  V ž i v o:  Supervizor je prisoten ob izvajanju terapevtskega-svetovalnega dela z stranko Supervizirani lahko koristi pomoč supervizorja v posameznih fazah svojega delovnega procesa z klientom že tokom dela.

4.  Z  a v d i o – v i z u e l n i m i s r e d s t v i:  Videokamera in tonski zapisi so lahko del predstavitve delovnih primerov.

5. P o s r e d n e   o b l i k e:
Posredne oblike supervizije so komunikacijski procesi med supervizorjem in superviziranim ko supervizor pisni, video ali tonski zapis, analizira vendar brez prisotnosti superviziranca. Npr . svoja opažanja, vprašanja ali komentarje zapiše ali posname in preda superviziranemu. Zanimiv način posredne oblike supervizije, ki dopolnjuje osnovne oblike je v zadnjem času elektronska pošta. Le-ta omogoča relativno kratke presledke pri izmenjavi informacij med superviziranim in supervizorjem, obenem pa bistveno poveča možnosti izbora supervizorjev z različnih koncev sveta. V TA superviziji oz. študiju je poudarek na neposrednih oblikah supervizije, medtem, ko posredne imajo le dopolnjujoč značaj.

Supervizija in intervizija v TA

Intervizijski modeli so usmerjeni k istim strateškim ciljem kot supervizija. Za razliko do supervizije intervizija predstavlja odnos med udeleženci, ki ne predpostavlja (in koristi) razlike v nivoju strokovno-konceptualne kompetentnosti med obema. Intervizijo koristijo in izvajajo kolegi-študentje med seboj. Vloge so običajno med udeleženci zamenljive pod pogojem, da oba oziroma več kolegov pozna in je vešča intervizijskega modela.

Filozofija TA supervizije

Filozofska izhodišča TA supervizije se pretežno humanistično-eksistencialistična. Eksistencialna pozicija osebne rasti in razvoja (Jaz sem v redu, ti si v redu in stvarnost je v redu), je osnovno praktično  vrednostno razmerje supervizorja do zunanje in intrapsihične realnosti.

Širša aplikacija TA supervizije

Kadar supervizirani ni v edukacijskem procesu Transakcijske analize, oziroma če so njegova strokovna izhodišča in profesionalna orientacija v drugačnih ali morda eklektičnih pristopih to do določene mere pogojuje delo TA supervizorja in sam supervizijski proces.

V vsakem primeru je zaželeno, da sta supervizor in supervizirani vsaj okvirno medsebojno seznanjena z modaliteto terapevtskega dela. Npr. možna je supervizija med TA supervizorjem in psihoanalitično orientiranim terapevtom, le da sta pri tem lahko oba omejena glede neposredne komunikacije vezane na specifične strokovne koncepte in terminologijo.

Supervizor in supervizirani v takšnem primeru lahko usmerita svoje aktivnosti predvsem uporabo kreativnosti potencialov superviziranega. Prav tako je možno naslavljanje na paralelni proces kot oviro pri doseganju terapevtskih cilje superviziranega, seveda brez eksplanacij in interpretacij v kontekstu specifičnih teoretičnih konceptov posameznih pristopov.

Legenda nekaterih uporabljenih TA terminov s primeri

1. Konfrontacija
Je intervencija katere namen je povečati zavest Odraslega klienta o določeni inkonsistentnosti njegovega mišljenja, čustvovanja oziroma vedenja.

Primer: S – Supervizor,  Sc – Superviziranec

Sc: Kljub dogovoru se moja stranka že dvakrat v enem mesecu ni udeležila seanse. Sprašujem se ali kaj delam narobe?
(Ob zadnjem vprašanju supervizirani pogleda v tla, glas je nekoliko tišji, supervizor zazna nekoliko samoobtoževanja v tonu. Supervizirani po tej izjavi utihne in pogleda nazaj supervizorja pričakujoč njegov komentar oziroma”odgovor”)
S: Ali imate zame kakšno vprašanje v zvezi s tem problemom?
(Supervizor opazi inkonsistentnost med verbalno in neverbalo ravnijo v komunikaciji: vprašanjem superviziranca “samamu sebi” in neverbalnim pričakovanjem superviziranega, da “terapevt odgovori”.)

Vprašanje supervizorja je izrečeno iz Odraslega ego stanja in namenjeno Odraslemu ego- stanju superviziranca. Supervizorjevo vprašanje je v osnovi indirektna kontekstualna konfrontacija sporoča superviziranemu, da pričakuje odgovor od nekaga, ne da bi ga “nekaj” tudi vprašal ( iz Odraslega ego – stanja).

Sc: …. Pravzaprav nimam vprašanja.Ravnokar sem pomislil na to, da se doslej o razlogih odsotnostih še nisem pogovoril z klientom. prav to bom naslednjič storil !

2. Eksplanacija.
Je na od osmih Bernovih terapevtskih intervencij s katero se intrapsihična ali interpersonana dinamika pojasnjuje s pomočjo TA  konceptov.

Primer:
S:  Vtis imam, da v vašem “samospraševanju” sodelujeta tudi vaš Starš in Otrok. Kaj menite vi o tem ?
Sc:  …. Da. Bi se kar strinjal. Saj sebe obsojam, pa še občutke krivde imam ob tem. Da, tu sta tudi moj Starš in Otrok .

3.  Interpretacija
Interpretacijo v TA predstavljajo intervencije s katerimi razlagamo klinično relevantna obnašanja in intrapsihično dinamiko “sedaj in tukaj” z izkustvom klienta iz preteklosti. Interpretacija v TA ima do neke mere drugačen pomen kot npr. psihoanalitična interpretacija, kjer gre prvenstveno za cilj osvestitve funkcij in motivov nezavednega vedenja.

Primer :
S: Kako je ragiral vaš klient v svoji primarni družini, ko se je čutil zavrnjenega s strani katerega od Staršev ?
Sc: Večkrat je pobegnil od doma potem, ko je nemočno opazoval prepire staršev in pri tem trpel. Tako je opozarjal starša nase in svojo stisko in jih žele kaznovati za za svoj občutek zanemarjenosti z njihove strani.
S: Ali vidite možnost za interpretacijo njegovega “izginotja” iz terapije ?
Sc: Da. Domnevam, da je ponavljal svoj obrazec tako ,da se je prehitro strinjal z dogovorjenimi termini, čeprav je v tem času pogosto delovno zaseden. Pri tem se ni postavil zase in zahteval ali se pogajal za drugi termin. Najbrž se je ob tem v Otroku počutil nemočnega in spregledanega, sedaj pa je verjetno jezen name…. Sedaj vidim, da najbrž sam nisem storil nobene velike napake, pa vendar bom naslednjič poblemu dogovarjanja terminov z njim posvetil več pozornosti. Pozval ga naj sam predlaga nekaj terminov, ki so zanj sprejemljivi, ter ga konfrontiral z posledicami morebitnega ” prehitrega strinjanja”.

4.  Kontaminacija
Je koncept iz strukturalne TA patologije. Pri tem gre za vprašanje mej med posameznimi ego- stanji in njihovimi vsebinami. Vdor vsebin Ego stanja Starša in/ali Otroka, ima kot posledico nerealno samopodobo, predstave drugega ali stvarnosti. Pri kontaminaciji Odraslega iz Starša so to npr. predsodki, pri kontaminaciji iz Otroka pa pogosto iluzije, iracionalni strahovi ipd.

5.  Skript
Skript, Scenarij, oziroma Življenjski načrt prestavlja v TA najširši diagnostično – prognostični okvir.V širšem smislu skript temelji na reagiranjih (adaptaciji) otroka – in kasneje odrasle osebe- do različnih starševskih navodil, ki imajo značaj prepovedi, zapovedi in dovoljenj.

Ti usmerjevalni oziroma omejevalni dejavniki so lahko konstruktivni a tudi destruktivni za osebo v odraslem obdobju življenja.

V ožjem smislu pomeni lahko vsako vedenje mišljenje in čustvovanje, ki ni avtentično, spontano in zavestno, temveč motivirano na osnovi t.i. zgodnjih odločitev s katerimi oseba zapusti eksistencialno pozicijo Jaz sem v redu – Drugi so v redu .

Martin Bertok
učitelj in supervizor TA s statusom PTSTA
klinična smer Napredni član ITAA in EATA
predsednik SLOVENTA
Ljubljana, 28.5.1998

Predstavitev študija za diplomiranega transakcijskega analitika-psihoterapevta

 

Avtor: psihoterapevt Martin Bertok, PTSTA-P
Direktor IPTA

 

Študijski standardi na ravni profesionalnega TA treninga

Vsi splošni edukativni standardi so podani v smislu minimalnih zahtevanih obsegov in vrste in uradno objavljeni v PTEH – Professional Training and Examination Handbook (EATA). Študentje, psihoterapevti, učitelji in supervizorji TA so osebno odgovorni za ažurno spremljanje podanih pogojev, načina in zahtev študijskega procesa . ter pri svojih aktivnostih upoštevati Etični kodeks transakcijskih analitikov in Profesionalna vodila.) (glej www.eatanews.org in www.sloventa.si )

 

Povzetek
nekaterih bistvenih vidikov edukacijskega programa na Inštitutu za psihoterapijo transakcijske analize

Vpisni pogoji:
Vpis v program edukacije za psihoterapijo transakcijske analize (CTA) je možen vsako tromesečje za kandidate, ki so se udeležili uvodnega TA 101 seminarja . Možen je vpis tudi za kandidate z dokončano ne-humanistično izobrazbo VII. stopnje . Oboji lahko vpišejo in obiskujejo predavanja, morajo pa pred vstopom prakticiranja s klienti dokončati enoletni študij propedevtike.
Potek in trajanje študija:
Študij poteka med vikendi, v prvem letniku pa je obvezen obseg 50 ih ur skupinske osebne psihoterapije.
– 600 ur profesionalnega treninga v celoti-od tega najmanj 300 ur TA treninga s PTSTA ali TSTA
Dodatni strokovni razvoj:
Najmanj 500 ur: štejejo vsa za psihoterapevtsko delo relevantna znanja pred in med vključitvijo v Profesionalno TA edukacijo. (Npr. seminarji iz drugih psihoterapevtskih pristopov deli fakultetnih programov,supervizje, drugi psihoterapevtski treningi praktično delo v tretmanskih ustanovah, sem štejejo tudi vse ure lastnega prezentiranja Transakcijske analize, ipd).
Supervizija:
Najmanj 150 urnajmanj 75 ur TA (s PTSTA TSTA) najmanj 45 ur z primarnim učiteljem.
Praktična aplikacija
750 ur praktičnega psihoterapevtskega dela-od tega najmanj 500 ur TA dela z primarno odgovornostjo do klientov-najmanj 50 ur dela s skupino in najmanj 50 ur dela s posameznikov (če npr. prevladujejo delovne oblike para ali družine.)

 

Vpisni pogoji in način študija:

Pogoji vključitve v prvi letnik študija Transakcijske analize pri Martinu Bertoku (PTSTA):

  • Dokončana najmanj višješolska izobrazba
  • Opravljen uvodni izpit 101
  • Včlanitev v Društvo za transakcijsko analizo – SLOVENTA in EATA
  • Opravljen sprejemni intervju z bodočim učiteljem in supervizorjem.

Edukacijski proces TA z diplomiranega transakcijskega analitika se sestoji iz naslednjih aktivnosti študentov:

  1. Predavanja in vaje
  2. Samostojni Študij literature
  3. Osebna rast in razvoj – didaktična psihoterapija
  4. Psihoterapevtsko didaktično delo s klienti (individualno in/ali skupinsko)
  5. Supervizija
  6. Po želji študenta je priporočljivo delo v vrstniških skupinah
  7. Samostojne predstavitve TA zainteresirani strokovni in drugi javnosti
  8. Najmanj ena manjša raziskava

Ad. 1. Predavanja in vaje

(najmanj 600 ur od tega najmanj 300 ur TA predavanj in vaj s TSTA-P in PTSTA.P)

Osnovi del profesionalnega treninga zagotavlja minimalni obseg ustreznih TA ur edukacije:4 letnike po 75 ur skupaj 300 ur. Dodatnih 12 ur si je študent dolžan zagotoviti z vsaj eno udeležbo na letnem mednarodnem kongresu TA v štirih letih, ki omogoča najmanj dodatnih 16 ur. Preostalih 300 ur si je študent dolžan pridobiti samoiniciativno, oziroma se mu priznajo še opravljena tovrstna usposabljanja. Študij poteka po letnikih v osnovnih edukacijskih skupinah, ki štejejo največ 15 študentov.

Program se odvija preko vikendov- petek popoldan, sobota nedelja., praviloma 1 dan v mesecu. Del študija lahko poteka v dvodnevnih maratonih, (praviloma sobota in nedelja) tako in kadar se študentje v letniku dogovorijo za izvedbo. V primeru dogovora študentje sami izberejo ustrezno lokacijo in krijejo stroške svojega prevoza in bivanja.

Ob koncu letnika je vsak študent opraviti eno uro študijske supervizije (glej Ad. 5- supervizija) in prejme evalvacijski test. Evalvacijsi test ni izpit, temveč daje priložnost študentu in učitelju, da dobita dodatni vpogled v osvojeno znanje študenta TA v letniku, in je ena od iztočnic za supervizijsko uro.

Ad 2. Samostojni študij literature

Študij literature je v osnovi samoiniciativen, tako v pogledu pridobivanja virov kot proučevanja. Pri usmerjanju k literaturi poda predavatelj glavne avtorje obravnavanih TA konceptov. Relevantni članki za študij v 1. in 2. letniku so podani v dveh zbirkah TAJ ( TA Journala): Volume of Selected articles from Transactional Analysis Journal 1971-1980 in 1981-1990 dosegljivi pretko spletne strain ITAA. Omejen obseg nekaterih pomembnejših knjig je na voljo v Študijski knjižnici društva Sloventa, sicer pa je študent izzvan, da samostojno pridobi potrebne vire posameznih avtorjev (knjižnice, knjigarna, internet). Med pomembnejše študijske vire spadajo zapiski iz predavanj, katere študent oblikuje sam, prav tako na predavanjih ne dobi hand-outov. Študij literature poteka lahko v vrstniških skupinah študentov, če se študentje za njih odločijo. Sicer pa študentje v 3. letniku in 4. letniku na osnovi prebrane literature napišejo najmanj 2 eseja od katerih enega predstavijo na študijski skupini.

Ad3. Osebnostna rast in razvoj – didaktična psihoterapija

Za opravljanje psihoterapevtskega dela se od psihoterapevta pričakuje, da s svojim Skriptom ne posega na škodljiv način v tretman klienta, zato je tokom študija predvidena didaktična psihoterapija. Obveznih je 50 ur skupinske TA psihoterapije , ki jo študentje lahko opravijo v 1 ali drugem letniku, ter individualnaPsihoterapija, ki jo lahko izvajajo TA in ne -TA psihoterapevti. Tokom študija mora študent imeti najmanj 20 ur individualne terapije, pri tem pa so glede obsega možna odstopanja navzgor. Osebnega psihoterapevta študent izbere v sodelovanju z učiteljem. Velja načelo čim prejšnja vključitev tem bolje.

Ad. 4 Psihoterapevtsko didaktično delo s klienti

V drugi polovici tretjega letnika lahko študentje , ki so absolvirali naslednje pogoje pričnejo s superviziranim psihoterapevtskim delom s klienti:
•Obiskali najmanj 80% predavanj med temi pa so obvezne teme ( Psihoterapevtsko delo s suicidalnim klientom, TA dogovori, Etične dimenzije TA psihoterapije)
•Zaključili skupinsko TA psihoterapijo v obsegu 50 ur
•Imajo osebnega psihoterapevta in najmanj 10 ur osebne individualne psihoterapije.
•So zagotovili ustrezen delovni prostor in legalnost dela
•Poznajo in sprejemajo etični TA kodeks.
•Podpišejo dogovor s katerim se obvežejo , da bodo svoje delo supervizirali z učiteljem najmanj dvakrat mesečno.

Dogovor o superviziranem delu predvideva 10 urni obseg dela s posameznim klientom, študent pa lahko sprejme terapevtske dogovore za to obdobje z največ dvema klientoma .( v primeru dela s skupino obseg sporazumno določita študent in supervizor). Na osnovi evalvacije teh prvih izkušenj, supervizor odobri podaljšanje, povečanje števila klientov ali začasno prekine, prakticiranje študenta.

Študent je dolžan zagotoviti osnovne pogoje za izvajanje psihoterapije v pogledu ustreznih delovnih prostorov in legalnosti. Študentje , ki v okviru svoje redne poklicne dejavnosti ne morejo opravljati tudi psihoterapevtsko delo imajo na voljo pravni okvir in pogoje Društva za transakcijsko analizo Slovenije in druge pravne oblike (d.o.o. ,sp. ipd). Svoje storitve klientom lahko zaračunajo v višini dogovorjeni s TA supervizorjem.

Ad. 5. Supervizija

Ob koncu prvega, drugega in prvi polovici 3 letnika študija je predvidena 1 ura individualne študijske supevizije, katere cilji so namenjeni evalvaciji doseženega napredovanja študenta in njegovi boljši orientaciji v predstoječih fazah edukativnega procesa. Cena študijske supervizije ni vključena v šolnino in se šteje v obvezni obseg supervizij za CTA izpit.

Z rednimi supervizijami svojega dela študentje pričnejo ob začetku dela s strankami v okviru supevizijskih dogovorov. V obvezni obseg supervizije se štejejo tudi tiste, ki jih študent opravi v obdobju priprave na CTA izpit in katerih cilji so vezani na pripravo pisnega in ustnega izpita. Študentje so samoiniciativni in odgovorni tudi za pridobitev supervizijskih ur pri ne TA supervizorjih.

Ad. 5. Vrstniške skupine

Priporočljivo je, da se študentje srečujejo v okviru vrstniških skupin in na teh srečanjih, diskutirajo, predstavljajo prebrano literaturo ipd. Ta srečanja potekajo praviloma brez prisotnosti učiteljev in praviloma ne trajajo dlje kot 3 ure. In so občasna glede na interes študentov.

Dogovor o treningu (TA Training contract)

Je dogovor , ki ga predlaga v podpis učitelj tistim študentom, ki so v naprednejših fazah svoje edukacije- imajo že večji obseg dela s klienti in večje število supervizij. Dogovor podpiše študent , učitelj, supervizor učitelja in predstavnik EATE . Podpisani dogovor o treningu je tudi eden o formalnih pogojev za pristop k izpitu za DTA (Diplomiranega transakcijskega analitika.) Evidenca treninga. Vsak študent ima odgovornost za vodenje svoje evidenco treninga v svojem Logu, ki ga dobi ob vpisu v prvi letnik in jo najkasneje ob koncu vsakega šolskega dati v podpis učitelju.

Delovni dogovori

Edukacija je organizirana po letnikih – 4. Dogovori o sodelovanju med učiteljem in študentom se sklepajo letno. Določajo obveznosti obsega treninga v dneh (12) in urah (275), datumih in kraju izvedb predavanj. Predavatelj lahko po svoji presoji v program vključi tudi gostujoče predavatelje, ki morajo imeti ustrezen status (PTSTA ali TSTA) praviloma pa gostujoči predavatelji predavajo do 3 dni od 12 ih. Letna pogodba o treningu določa tudi finančne obveznosti študentov do izvajalca.

Varnostni dogovori

Vsi udeleženci edukacijskega procesa sprejmejo dogovore o diskretnosti z vsemi TA kolegi (vključno z učitelji in supervizorji), ter dogovor o neposredni komunikaciji v skladu z etičnim kodeksom TA.

Ad. 7. Samostojne predstavitve TA zainteresirani strokovni in drugi javnosti

Študent-ka mora do faze, ko prične delati s klienti izvesti tudi najmanj eno prezentacijo TA zainteresirani javnosti. Te prezentacije praviloma trajajo do 4 ure .

SKUPINA ZA IZBOLJŠANJE SAMOPODOBE IN SAMOSPOŠTOVANJA – vabljeni

 

Skupina za izboljšanje samopodobe in samospoštovanja
Vabilo k udeležbi

Pozdravljeni! Kot psihologinja se ukvarjam s psihoterapijo in psihološkim svetovanjem. Pri mojem delu s posamezniki, pari in skupinami vedno znova opažam aktualnost tem kot sta samopodoba in samospoštovanje. Slaba samopodoba in nizko samospoštovanje se povezujeta s celo vrsto težav na področju mentalnega zdravja in z mnogimi osebnimi stiskami. Hkrati pa opažam, da je primeren pristop k tem temam zelo učinkovit. Zato sem se odločila za delo s skupino ljudi, ki imajo interes za razvijanje lastne samopodobe in samospoštovanja.  V skupino so vabljeni posamezniki, ki si želijo izboljšati samopodobo in samospoštovanje – ter s tem posredno povečati svojo uspešnost, asertivnost, občutek kompetentnosti in zadovoljstva v življenju  oz. jih te teme zanimajo. Poudarek bo na osebnem razvoju samopodobe in na integraciji osvojenih vsebin v vsakdanje življenje. Program zajema diagnostiko samopodobe – identifikacijo močnih in šibkih strani, ugotavljanje in spreminjanje disfunkcionalnih prepričanj in vzorcev, ki vzdržujejo problematične vidike, predvsem pa veliko vaj in konkretnih tehnik za aktiven pristop k razvoju samopodobe in samospoštovanja. Delo bo potekalo interaktivno, poudarek bo na osebni izkušnji in aktivaciji posameznikovih pozitivnih potencialov. Skupina bo zaprtega tipa in bo vključevala okoli 8 članov. Dobivali se bomo v Ljubljani in sicer 10 zaporednih tednov po 90 minut. V skupini je še nekaj prostih mest.  Cena je 20,00 EUR na srečanje. Za vse nadaljnje informacije prilagam kontaktne podatke:  telefon: 041 421 532 ali tjasa.kos@guest.arnes.si Prosim če to informacijo lahko posredujete vsem, za katere menite, da bi jih to utegnilo zanimati! Vse dobro na vaši poti vam želim,

Tjaša M. Kos, univ. dipl. psih.