Vabljeni na letno skupščino Društva Sloventa

 

Spoštovani člani DRUŠTVA SLOVENTA,

 

vabim vas, da se udeležite letne skupščine,

ki bo  v četrtek, 28.03. 2013 ob 18.00 uri v  sejni sobi na Tržaški ulici 2 v Ljubljani.
( prvo nadstropje levo – pot bo označena)

 

Predlagani dnevni red:

  1. Ugotovitev sklepčnosti
  2. Izvolitev delovnega predsedstva
  3. Potrditev  zapisnika zadnje skupščine
  4. Letno poročilo in zaključni račun
  5. Volitve  predsednika, podpredsednika  in člane v organe društva ( izvršni odbor – 5 članov) s  strokovnim odborom ( 5 članov),     nadzorni odbor ( 3 člane) in častno razsodišče ( 3 člane) in potrditev predstavnice  v EATI.
  6. Predstavitev  programa dela društva in vizijo razvoja društva
  7. Razno

Predpogoj, da lahko izpeljemo 1. točko dnevnega reda je, da člani vplačate članarino društva  na  račun društva Sloventa. Iz  lanskoletne evidence je razvidno, da je članarino  vplačalo samo 6 članov,  v letošnjem letu,  do danes tudi samo 6 članov, kar skupaj z delujočimi člani oziroma predstavniki Slovente pomeni, da je v društvu samo 10 članov.  Verjamemo, da  smo na obveznosti pozabili v letu 2012, leto 2013 pa hitro teče, zato  bi bilo prav, da članarino poravnate do 15.03.2013 pred sklicem skupščine.

O novostih v Društvu vas  obveščamo tudi na novo oblikovani spletni strani  http://www.sloventa.si/ in vas ponovno vabimo, da si jo ogledate in podate morda svoje želje in dopolnitve. Vsekakor vas ponovno vabimo, da se prijavite v katero koli funkcijo, ki bi jo želeli opravljati v društvu, za  korist in razširitev članstva  in v kontekstu krepitve stroke in ciljev, ki si jih le ta zastavlja.  Prijave pričakujemo najkasneje do 21. 03. 2013 po elektronski pošti info@sloventa.si, enako velja tudi za potrditev udeležbe na skupščini.

 

Predsednica društva Sloventa
Simona Ziernicki l.r.

Dobrodošli na prenovljeni spletni strani društva Sloventa

 

Pozdravljeni,

Pred vami je predlog spremenjene, posodobljene spletne strani našega društva. Obdržali smo osnovno postavitev in znak Slovente, spremenili pa smo barve. Predvsem pa smo posodobili program, po katerem je sedaj možno bolj enostavno in urejeno predstavljati teme in področja, pa tudi komunicirati s člani in drugimi, ki so zainteresirani za naše delovanje. Z novo spletno stranjo si odpiramo možnost za uspešnejše delo v društvu, hkrati pa se bomo lažje prilagajali spremembam in novostim ter aktualnim potrebam in željam.

Prosimo vas, da se sprehodite po predloženi spletni strani, jo preučite z vidika vaših potreb in želja in nam sporočite svoje ugotovitve. Bi kaj dodali? Kaj spremenili? Imate kakšen konkreten predlog glede vsebine, slikovnega materiala?

Na spletno stran pridete enako kot na stari naslov Slovente: http://www.sloventa.si

Da preizkusimo delovanje vprašalnikov, vas prosimo, da izpolnite VPRAŠALNIK in nam ga čim prej pošljete.

Vsekakor pa nam svoje ugotovitve, pripombe, dopolnila in druge prispevke  pošljite na naslov Info@sloventa.si ali pa dodajte odgovor spodaj (vse komentarje bo pregledal in objavil administrator strani).

 

Za vaše prispevke, ki nam bodo dragocena pomoč pri nadaljnjem delu, se najlepše zahvaljujemo.

 

Predsednica društva in člani IO

EATA – konferenca 2013

EATA vabi na konferenco, ki bo od 4. do 6. julija 2013 z naslovom

The Mystery and Facts of Human Encounter


 

Dear member:

EATA conference 2013.

On top of the list of what we want for Christmas, is a workshop proposal from you!
We have gratefully received some already, but we could use more!
It would mean a lot for a richer conference if you are willing to share and explore together with others any idea or experience you may have, relating to the theme.
If you are, please just click at this link below before the end of December:
http://taoslo.com/callforpapers/

You still have time to register as Early Bird!
Please follow this link for registration:

https://www.deltager.no/2013eata

You register for Council, Exams, General Assembly, Conference and TEW at this site:

We invite you to visit the conference website on:
http://www.taoslo.com

With enthusiastic regards
NTAF and Scientific committee

Supervizija v profesionalnem TA treningu

Avtor: Martin Bertok

 

Supervizija je specifičen učni in odnosni proces. V procesu usposabljanja terapevtov- študentov predstavlja v transakcijski analizi enega od petih temeljnih načinov profesionalnega napredovanja v strokovni kompetentnosti:

  1. teorija (predavanja, razlage in diskusije)
  2.  vaje, izkustveni eksperimenti in demonstracije,
  3. osebna terapija,
  4.  delo s klientom
  5.  supervizija.

Vrstni red, po katerem so navedeni vidiki učenja in usposabljanja za aplikacijo Transakcijske analize kot pristopa v psihoterapevtskem in svetovalnem delu ni naključen, temveč didaktično – konceptualen. Variacije so v nekaterih primerih povsem primerne in zaželene. Možnost optimalne izkoriščenosti učnih potencialov supervizijskega procesa, pa je oprta tudi na ostale štiri moduse poklicnega usposabljanja. Med posameznimi načini učenja obstaja prenos znanj, prav tako pa tudi prenos možnih deficitov.

Supervizija kot interpersonalni odnos

Supervizija je vrsta profesionalnega odnosa. V njem se srečujeta dva strokovnjaka – terapevt in svetovalec:

  • superviziranec je strokovnjak z delovnim problemom in eksplicirano potrebo po pomoči s strani supervizorja;
  • supervizor je prav tako strokovnjak, ob tem pa je usposobljen tudi v supervizijskih veščinah;

V Transakcijski analizi usposabljanje za supervizorja lahko sledi pridobitvi strokovne avtonomije oz naziva Dipl. transakcijski analitik. Premisa v TA superviziji je, da je za superviziranega prednost , da je supervizor strokovnjak TA z več izkušnjami in širšo strokovno kompetentnostjo kot on sam. V tem smislu je supervizija hierarhični odnos.

Možni sta dve stopnji edukacije v tej smeri-, ki lahko sledita pridobitvi naziva Dipl. transakcijski analitik:
1. PSTA Provisional Supevisor in Transactional Analysis in
2. STA-Supervisor in Transactional analysis.)

Tako kot odnos terapevt – klient in učitelj – učenec poteka supervizija med v odnosu dveh konstitutivnih vlog tega delovnega razmerja. Vlogi učitelja, terapevta in supervizorja je skupna tudi primarna odgovornost pri moderaciji procesa.

Vloga Supervizorja in superviziranca in s tem tudi intrapsihična in interpersonalna dinamika se manj razlikuje od odnosa učitelj – učenec kot odnosa terapevt – klient.

Razlik pri tem je več, naj na tem mestu omenim le nekatere:

  • Relacija učitelj – učenec je prav tako vrsta odnosa med dvema profesionalcema. Za vlogo klienta pa je nepomembno ali je le – ta tudi strokovnjak ali študent psihoterapije oz svetovanja.
  • Morebitne psihopatološke vsebine (superviziranca) praviloma n i s o predmet delovnega dogovora niti cilj intervencij supervizorja.
  • Tako učenje teorije kot supervizija, imata za cilj povečanje strokovne kompetentnosti , medtem ko je cilj terapevtskega procesa orientiran k odpravi simptomov in restrukturacije osebnosti.

TA supervizija v o odnosu do teorije

Teoretična znanja, ki jih študenti pridobivajo neposredno od učiteljev in iz literature, lahko predstavljajo v supervizijskem procesu del komunikacijskega okvira, ki ga oba udeleženca lahko uporabita v analizi delovnih primerov. Teoretično znanje je potencial supervizije , ko so cilji superviziranca orientirani na nekatere vidike njegovega tretmana z klientom : postavljanje diagnoze, izbor intervencij, oblikovanje terapevtske strategije, izbor tehnik ipd.

V tem kontekstu je supervizirani vzpodbujan, da kreativno uporablja svoje teoretično znanje kot izhodišče za napredovanje v delovnem procesu.

V začetnih fazah edukacije je večkrat naloga supervizorja, da supervizirancu , daje tudi neposredne informacije iz teorije, ko so le-te relevantne za razreševanje njegovega delovnega problema.

Sčasoma, ko imajo študentje že več teoretičnega znanja, so intervencije supervizorja usmerjene predvsem k vzpodbujanju študenta na kreativno in kritično uporabo znanj , ki jih že ima. Pri tem je supervizorjev cilj predvsem v vzpodbuditvi superviziranca k uporabi intervencij konfrontacije (1) in eksplanacije (2), interpretacie (3) in drugih… , v odnosu do svojega klienta.

Supervizija v odnosu do psihoterapije

Osebna psihoterapija študenta je zastavljena kot samostojen del procesa usposabljanja terapevta. V terapevtskem procesu je npr. strukturalna kontaminacija (4) ali funkcionalna aktivacija arhaičnih vsebin ego-stanj Starša in Otroka s strani klienta, centralno polje interesa terapevtove strategije in njegovih intervencij. Tudi osnovna opredelitev delovne smeri – dogovor o osebnosti spremembi, te vsebine eksplicitno naslavlja in s tem bolj ali manj neposredno definira temeljne cilje in sam uspešni konec tega odnosa.

Supervizijski odnos- je do osnovnih ciljev terapevtske relacije pomembno drugače zastavljen. Delovni dogovor v superviziji se nanaša na delovni odnos med superviziranim in njegovim klientom-i le posredno. V tem smislu je supervizija m e t a – p r o c e s . Supervizor in superviziranec imata isti strateški cilj – povečanje učinkovitosti superviziranca za razrešitev delovnega problema klienta.

Izbor vsebin in ciljev supervizije s strani superviziranega in izbor intervencij s strani supervizija je predmet supervizijskega dogovora . Slednji je vzpostavljen iz Odraslega ego- stanja udeležencev in ga oblikujeta za vsako supervizijsko enoto posebej na začetku supervizije.

Pojav psihodinamičnih-skriptnih vsebin pri superviziranemu je lahko dokaj pogost sestavni del supervizijskega procesa.

V primerih, ko skriptne strukture superviziranca predstavljajo oviro pri njegovem uspešnem delu z klientom, so cilji supervizijskega procesa v odnosu do psihoterapije omejeni.

V zgodnjih osemdemdesteih letih je prevladalo v TA spoznanje in strokovno soglasje, da je kljub pogostosti skriptnih vsebin v supervizijskem procesu bolj učinkovito in za superviziranca primerneje, da te vsebine sistematično razrešuje v terapiji. Supervizija je v tem oziru odtlej ohranila pozornost na morebitno javljanje in prisotnost skriptnih vsebin. Pri tem je cilje omejila prvenstveno na detekcijo, eksploracijo in začrtovanje poti razreševanja, ki poteka izven supervizijskega odnosa- t j v psihoterapiji.

Neglede na razlike med psihoterapevtskim – delom in supervizijo. obstajajo med njima tudi skupne značilnosti . Oba odnosa v temelju izhajata iz eksistencialne pozicij v komunikaciji – Jaz sem v redu – ti si v redu.

Eden od vidikov takšnega odnosa je zavest in sposobnost supervizorja/terapevta, da zna meje svoje odgovornosti postaviti, oziroma zaustaviti na točki, ki ne poveličuje ali poizkuša zanikati odgovornost klenta/superviziranega.Te meje odgovornosti, se nanašajo na delo superviziranega kot terapevta , in na odnos supervizirani, supervizor.

Paralelni proces

Transferni fenomeni v superviziji v splošnem ostajajo in se jim ni potrebno, niti mogoče, v celoti izogniti. Praviloma so reprodukcija kontratransfernih reagiranj superviziranca v njegovnem osnovnem delovnem odnosu v katerem opravlja delo psihoterapevta. V superviziji pri tem govorimo o paralelnem procesu. Gre za procesno komunikacijo, ko se v transakcijah med supervizorjem in superviziranim pojavijo še dodatna sporočila na psihološkem nivoju. Slednja so odraz komunikacijske aktivnosti superviziranca iz več kot enega ( Odraslega ) ego stanja hkrati. Cilji TA supervizije so v tem primerih naslednji:

Detekcija

Skriptne vsebine, so lahko prisotne na različnih stopnjah ne-zavedanja Odraslega superviziranca. V praksi je bistveno, da ima supervizirani, zadostno stopnjo socialne kontrole do morebitnih lastnih skriptnih vsebin-npr predsodkov,bojazni… Ko ima supervizirani določeno stopnjo dvoma ali zavedanja glede svojih skriptnih reakcij do klienta, je lahko sam pobudnik supervizijskih ciljev v zvezi z le- temi:

a) Superviziranec dopušča možnost o prisotnosti svojih skriptnih vsebin vendar o tem ni prepričan.
-V takšnem položaju je lahko supervizijski dogovor in cilj eksploracija in morebitna potrditev tistih reagiranj superviziranca v vlogi terapevta, ki predstavljajo razloge za zastoj v njegovem delovnem procesu z klientom.

b) Supervizirani se zaveda svojih skriptnih reakcij in ima do njih zato Odrasli-ego distoničen – konstruktivno kritičen odnos.
– Supervizijski cilji so lahko orientirani na ugotavljanje intenzivnosti motnje, ki jo lahko skriptna reagiranja predstavljajo za psihoterapevtski proces in posledično na ustrezno pravočasno strokovno in etično reagiranje superviziranega do svojeg klienta. (npr. Če je terapija terapevta s tem v zvezi neobhodna in kakšna je časovna prognoza ? Kako naj supervizirani usmeriti terapevtski proces s klientom v bodoče, oziroma ali naj ga napoti h kolegu ?)

c) Superviziranec se ne zaveda svojega skriptnega reagiranja in vpliva le tega na zastoj v terapevtskem procesu.
Ko je Odrasli superviziranega pod vplivom vsebin iz svojega Otroka ali Starša, a se tega sam ne zaveda, je odgovornost supervizorja, da z prisotnostjo teh vsebin konfrontira superviziranca in tako pomaga zaščiti njega in klienta. Odločitev za konfrontacijo z skriptnimi vsebinami bo supervizor sprejel le kontekstualno – če presodi da relevantno vplivajo na doseganje ciljev, ki si jih je zastavil superviziranec v supervizijskem dogovoru.

Pri realizaciji tovrstnih supervizijskih ciljev , lahko uporabimo tudi intervencije z ciljem dekontaminacije Odraslega. Namen je, da se supervizirani prične zavedati svojega problema, k sami razrešitvi pa je supervizirani usmerjen v osebno terapijo. Ego-distoničnost Odraslega superviziranca je tako skrajni supervizijski cilj v odnosu na njegove transferne probleme.

Supervizor ob spremljanju predstavitve videnja delovnega problema superviziranega lahko prepozna prisotnost paralelnega procesa v odnosu supervizirani-kot terapevt do klienta ali v samem poteku supervizijske komunikacije med superviziranim in seboj. Pri tem je centralno vprašanje ali se tudi tukaj in sedaj (med superviziranim in supervizorjem) odvija enaka vrsta komunikacije na psihološkem nivoju.

V kolikor udeleženca supervizije ne zaznata oziroma ustrezno naslovita psihološkega nivoja ostane tovrstni delovni problem superviziranega kot terapevta praviloma nerešen in zadrži značaj kompulzivnosti. Supervizirani in supervizor se tako lahko znajdeta naslednjič pred istim ali podobnim problemom.

(V TA poznamo rek za podobne situacije: Prvič je slučaj, drugič je že smola, tretjič je Skript!) V teh primerih si običajno supervizije zaželi supervizor.)

Supervizija Supervizorja

Supervizija je v osnovi meta-proces. Osnovno vprašanje je: kaj je problem, da osnovni ( (terapevtski ) problem ni razrešen ? V tem smislu je žarišče supervizije polje procesa reševanja problema in ne problem (klientov) sam.

Supervizija supervizije ali popularno imenovana “kaskada” je namenjena supervizorjem.Največkrat so kaskade diadne, včasih pa imajo več nivojev. (supervizija supervizorja supervizorja…)

V profesionalnem statusu imajo PSTA-ji kot obveznost svojo lastno supervizijo- z STA supervizorjem -pri opravljanju supervizijskega dela, medtem ko je za STA -je le ta v celoti fakultativna.)

Etični principi TA Supevizije

Iz Ego- stanja Odrasli se lahko odzivamo funkcionalno na realnost ob več predpogojih. Eden od teh je zadostna točnost in količina informacij. Izmenjava le teh med supervizorjem in superviziranim predpostavlja obojestransko odkritost in zaupanje.

Prizadevanje za ustvarjanje pogojev za občutek varnosti v supervizijski situaciji je ena od skrbi supervizorja, ki so tesno povezane z etičnim vedenjem. Dogovor o diskretnosti med udeleženci supervizije-posamezniki ali skupino je eden od načinov, da za to ustvarjamo pogoje.

Supervizija, tako kot terapija poteka v majhni socialni subkulturi – diadni ali skupinski, kjer so v ospredju nekatere vrednote, ki ne veljajo v vseh socialnih okoljih-odnosih.

Mreža etičnih odnosov na katero se nanašajo določila etičnega kodesa zajema dve osnovni relaciji: terapevta do svojih klientov in terapevta, do svojih profesionalnih kolegov.

Etične maksime (prosim gl. Etični kodeks str. ), ki obvezujejo TA strokovnjaka (tudi študenta), so zajete v etičnem kodeksu svetovnega in evropskega združenja za transakcijsko analizo (ITAA in EATA).

Supervizija je za praktika možnost za njegov strokovni razvoj, obenem pa tudi način sprejemanja odgovornosti do klientov. Študijski standardi TA predpisujejo minimalni obseg in vrsto supervizije studentov-terapevtov. Enak etični kodeks obvezuje tudi člane nacionalnih TA organizacij, ki so člani EATE.

V Sloveniji je to društvo SLOVENTA . (Svetovno združenje za razliko od evropskega, omogoča individualno članstvo, medtem, ko je posameznik lahko član evropskega TA združenja le v primerih, ko v njegovi državi ni ustreznega društva pridruženega evropskemu).

Ker je članstvo vsaj v eni od obeh organizacij pogoj za verificirano edukacijo in možnostjo dostopa do profesionalne TA verifikacije, so vsi kvalificirani TA strokovnjaki sprejeli etični kodeks in so ga pri svojem delu (terapevtskem , svetovalnem, poučevanju, managementu in superviziji… ) dolžni upoštevati in izvajati. V praksi prične etični kodeks veljati že za študente v procesu edukacije, ko le ti podpišejo pogodbo o študiju z svojim mentorjem in evropskim ali svetovnim združenjem za TA. Kršitve etičnega kodeksa so lahko sankcionirane tudi z odvzemom že pridobljenih strokovnih statusov.

Splošni cilji supervizije

Najširši cilj supervizije je mogoče opredeliti kot strokovno pomoč strokovnjaku pri razvijanju njegovih potencialov v relaciji na konkretne delovne probleme.

Ta cilj ima več vidikov:

  • Pomoč pri razrešitvi konkretnih delovnih primerov – Razvijanje profesionalne identitete
  • Razvijanje sposobnosti za realistično samoocenjevanje profesionalnih potencialov
  • Razvijanje sposobnosti kreativne uporabe že pridobljenih znanj
  • Pridobivanje dodatnih informacij glede na specifičen delovni problem (diagnosticiranje, plan tretmanov, intervencije in tehnike)
  • razvijanje delovne in osebne samozavesti oziroma občutka varnosti pred delovnimi izzivi
  • razvijanje osebnega delovnega stila
  •  idr.

Supervizija kot časovni proces

O superviziji lahko govorimo kot o enkratni, strokovni izkušnji, ki v TA praviloma traja od 20 do 60 minut . Na supervizijo posameznika pa lahko gledamo skozi daljšo časovno perspektivo, ki izkazuje nekatere razvojne značilnosti .

Stoltenberg in Delworth (1987) delita proces med supervizirancem in supervizorjem v tri zaporedne faze. Le- te se prvestveno nanašajo na superviziranca a upošteva jih tudi supervizor:  1. Novinci,  2. prehajanje,  3. Izziv in rast.

Čeprav avtorja posamezne faze analizirata skozi več spremenljivk, želim pri tem navesti naslednje:
1. Uporaba Selfa ( napredovanje od samo-pozabljivosti do samo-upoštevanja v odnosu do klienta).
2. Motivacija (napredovanje od potrebe “pomagati klientu” k doživljanju svojega dela kot zaželenega in prijetnega.)
3. Informacije ( od pričakovanja direktnih in večjih količin strokovnih informacij kaj ? strani supervizorja k pričakovanjem Kako naj svoje znanje uporabim ? (dodal B.M)
4. Avtonomija ( napredovanje od prevzemanja “preveč odgovornosti ” in doživljanja strahov in negotovosti, k uravnoteženosti delitve odgovornosti s klientom in porastom občutkov varnosti in samozaupanja.)
5. Veščine ( napredovanje od mehanične in situacijske k kreativni, variantni in kompleksni).
6. Diagnoza (napredovanje od rigidne uporaba ” enega pravilnega “diagnostičnega koncepta k sposobnosti izbire različnih dopolnjujočih in alternativnih).
7. Etičnost in profesionalna praksa ( napredovanje od rigidne, k intergriranim principom v lastni moralnosti in k uživanju v so-kreiranju profesionalnega okolja )

Oblike supervizije

1.  K l a s i č n a  je najbolj pogosta oblika. Imenujemo jo tudi individualna. V superviziji sodelujeta le supervizirani in supervizor.

2.  S k u p i n s k a  supervizija poteka po principu dela z posameznikov v skupini, Osnovi odnos je prav tako supervizirani-supervizor, v procesu pa so vključeni na različne načine tudi ostali člani skupine v fazi feed-backa.

3.  V ž i v o:  Supervizor je prisoten ob izvajanju terapevtskega-svetovalnega dela z stranko Supervizirani lahko koristi pomoč supervizorja v posameznih fazah svojega delovnega procesa z klientom že tokom dela.

4.  Z  a v d i o – v i z u e l n i m i s r e d s t v i:  Videokamera in tonski zapisi so lahko del predstavitve delovnih primerov.

5. P o s r e d n e   o b l i k e:
Posredne oblike supervizije so komunikacijski procesi med supervizorjem in superviziranim ko supervizor pisni, video ali tonski zapis, analizira vendar brez prisotnosti superviziranca. Npr . svoja opažanja, vprašanja ali komentarje zapiše ali posname in preda superviziranemu. Zanimiv način posredne oblike supervizije, ki dopolnjuje osnovne oblike je v zadnjem času elektronska pošta. Le-ta omogoča relativno kratke presledke pri izmenjavi informacij med superviziranim in supervizorjem, obenem pa bistveno poveča možnosti izbora supervizorjev z različnih koncev sveta. V TA superviziji oz. študiju je poudarek na neposrednih oblikah supervizije, medtem, ko posredne imajo le dopolnjujoč značaj.

Supervizija in intervizija v TA

Intervizijski modeli so usmerjeni k istim strateškim ciljem kot supervizija. Za razliko do supervizije intervizija predstavlja odnos med udeleženci, ki ne predpostavlja (in koristi) razlike v nivoju strokovno-konceptualne kompetentnosti med obema. Intervizijo koristijo in izvajajo kolegi-študentje med seboj. Vloge so običajno med udeleženci zamenljive pod pogojem, da oba oziroma več kolegov pozna in je vešča intervizijskega modela.

Filozofija TA supervizije

Filozofska izhodišča TA supervizije se pretežno humanistično-eksistencialistična. Eksistencialna pozicija osebne rasti in razvoja (Jaz sem v redu, ti si v redu in stvarnost je v redu), je osnovno praktično  vrednostno razmerje supervizorja do zunanje in intrapsihične realnosti.

Širša aplikacija TA supervizije

Kadar supervizirani ni v edukacijskem procesu Transakcijske analize, oziroma če so njegova strokovna izhodišča in profesionalna orientacija v drugačnih ali morda eklektičnih pristopih to do določene mere pogojuje delo TA supervizorja in sam supervizijski proces.

V vsakem primeru je zaželeno, da sta supervizor in supervizirani vsaj okvirno medsebojno seznanjena z modaliteto terapevtskega dela. Npr. možna je supervizija med TA supervizorjem in psihoanalitično orientiranim terapevtom, le da sta pri tem lahko oba omejena glede neposredne komunikacije vezane na specifične strokovne koncepte in terminologijo.

Supervizor in supervizirani v takšnem primeru lahko usmerita svoje aktivnosti predvsem uporabo kreativnosti potencialov superviziranega. Prav tako je možno naslavljanje na paralelni proces kot oviro pri doseganju terapevtskih cilje superviziranega, seveda brez eksplanacij in interpretacij v kontekstu specifičnih teoretičnih konceptov posameznih pristopov.

Legenda nekaterih uporabljenih TA terminov s primeri

1. Konfrontacija
Je intervencija katere namen je povečati zavest Odraslega klienta o določeni inkonsistentnosti njegovega mišljenja, čustvovanja oziroma vedenja.

Primer: S – Supervizor,  Sc – Superviziranec

Sc: Kljub dogovoru se moja stranka že dvakrat v enem mesecu ni udeležila seanse. Sprašujem se ali kaj delam narobe?
(Ob zadnjem vprašanju supervizirani pogleda v tla, glas je nekoliko tišji, supervizor zazna nekoliko samoobtoževanja v tonu. Supervizirani po tej izjavi utihne in pogleda nazaj supervizorja pričakujoč njegov komentar oziroma”odgovor”)
S: Ali imate zame kakšno vprašanje v zvezi s tem problemom?
(Supervizor opazi inkonsistentnost med verbalno in neverbalo ravnijo v komunikaciji: vprašanjem superviziranca “samamu sebi” in neverbalnim pričakovanjem superviziranega, da “terapevt odgovori”.)

Vprašanje supervizorja je izrečeno iz Odraslega ego stanja in namenjeno Odraslemu ego- stanju superviziranca. Supervizorjevo vprašanje je v osnovi indirektna kontekstualna konfrontacija sporoča superviziranemu, da pričakuje odgovor od nekaga, ne da bi ga “nekaj” tudi vprašal ( iz Odraslega ego – stanja).

Sc: …. Pravzaprav nimam vprašanja.Ravnokar sem pomislil na to, da se doslej o razlogih odsotnostih še nisem pogovoril z klientom. prav to bom naslednjič storil !

2. Eksplanacija.
Je na od osmih Bernovih terapevtskih intervencij s katero se intrapsihična ali interpersonana dinamika pojasnjuje s pomočjo TA  konceptov.

Primer:
S:  Vtis imam, da v vašem “samospraševanju” sodelujeta tudi vaš Starš in Otrok. Kaj menite vi o tem ?
Sc:  …. Da. Bi se kar strinjal. Saj sebe obsojam, pa še občutke krivde imam ob tem. Da, tu sta tudi moj Starš in Otrok .

3.  Interpretacija
Interpretacijo v TA predstavljajo intervencije s katerimi razlagamo klinično relevantna obnašanja in intrapsihično dinamiko “sedaj in tukaj” z izkustvom klienta iz preteklosti. Interpretacija v TA ima do neke mere drugačen pomen kot npr. psihoanalitična interpretacija, kjer gre prvenstveno za cilj osvestitve funkcij in motivov nezavednega vedenja.

Primer :
S: Kako je ragiral vaš klient v svoji primarni družini, ko se je čutil zavrnjenega s strani katerega od Staršev ?
Sc: Večkrat je pobegnil od doma potem, ko je nemočno opazoval prepire staršev in pri tem trpel. Tako je opozarjal starša nase in svojo stisko in jih žele kaznovati za za svoj občutek zanemarjenosti z njihove strani.
S: Ali vidite možnost za interpretacijo njegovega “izginotja” iz terapije ?
Sc: Da. Domnevam, da je ponavljal svoj obrazec tako ,da se je prehitro strinjal z dogovorjenimi termini, čeprav je v tem času pogosto delovno zaseden. Pri tem se ni postavil zase in zahteval ali se pogajal za drugi termin. Najbrž se je ob tem v Otroku počutil nemočnega in spregledanega, sedaj pa je verjetno jezen name…. Sedaj vidim, da najbrž sam nisem storil nobene velike napake, pa vendar bom naslednjič poblemu dogovarjanja terminov z njim posvetil več pozornosti. Pozval ga naj sam predlaga nekaj terminov, ki so zanj sprejemljivi, ter ga konfrontiral z posledicami morebitnega ” prehitrega strinjanja”.

4.  Kontaminacija
Je koncept iz strukturalne TA patologije. Pri tem gre za vprašanje mej med posameznimi ego- stanji in njihovimi vsebinami. Vdor vsebin Ego stanja Starša in/ali Otroka, ima kot posledico nerealno samopodobo, predstave drugega ali stvarnosti. Pri kontaminaciji Odraslega iz Starša so to npr. predsodki, pri kontaminaciji iz Otroka pa pogosto iluzije, iracionalni strahovi ipd.

5.  Skript
Skript, Scenarij, oziroma Življenjski načrt prestavlja v TA najširši diagnostično – prognostični okvir.V širšem smislu skript temelji na reagiranjih (adaptaciji) otroka – in kasneje odrasle osebe- do različnih starševskih navodil, ki imajo značaj prepovedi, zapovedi in dovoljenj.

Ti usmerjevalni oziroma omejevalni dejavniki so lahko konstruktivni a tudi destruktivni za osebo v odraslem obdobju življenja.

V ožjem smislu pomeni lahko vsako vedenje mišljenje in čustvovanje, ki ni avtentično, spontano in zavestno, temveč motivirano na osnovi t.i. zgodnjih odločitev s katerimi oseba zapusti eksistencialno pozicijo Jaz sem v redu – Drugi so v redu .

Martin Bertok
učitelj in supervizor TA s statusom PTSTA
klinična smer Napredni član ITAA in EATA
predsednik SLOVENTA
Ljubljana, 28.5.1998

Predstavitev študija za diplomiranega transakcijskega analitika-psihoterapevta

 

Avtor: psihoterapevt Martin Bertok, PTSTA-P
Direktor IPTA

 

Študijski standardi na ravni profesionalnega TA treninga

Vsi splošni edukativni standardi so podani v smislu minimalnih zahtevanih obsegov in vrste in uradno objavljeni v PTEH – Professional Training and Examination Handbook (EATA). Študentje, psihoterapevti, učitelji in supervizorji TA so osebno odgovorni za ažurno spremljanje podanih pogojev, načina in zahtev študijskega procesa . ter pri svojih aktivnostih upoštevati Etični kodeks transakcijskih analitikov in Profesionalna vodila.) (glej www.eatanews.org in www.sloventa.si )

 

Povzetek
nekaterih bistvenih vidikov edukacijskega programa na Inštitutu za psihoterapijo transakcijske analize

Vpisni pogoji:
Vpis v program edukacije za psihoterapijo transakcijske analize (CTA) je možen vsako tromesečje za kandidate, ki so se udeležili uvodnega TA 101 seminarja . Možen je vpis tudi za kandidate z dokončano ne-humanistično izobrazbo VII. stopnje . Oboji lahko vpišejo in obiskujejo predavanja, morajo pa pred vstopom prakticiranja s klienti dokončati enoletni študij propedevtike.
Potek in trajanje študija:
Študij poteka med vikendi, v prvem letniku pa je obvezen obseg 50 ih ur skupinske osebne psihoterapije.
– 600 ur profesionalnega treninga v celoti-od tega najmanj 300 ur TA treninga s PTSTA ali TSTA
Dodatni strokovni razvoj:
Najmanj 500 ur: štejejo vsa za psihoterapevtsko delo relevantna znanja pred in med vključitvijo v Profesionalno TA edukacijo. (Npr. seminarji iz drugih psihoterapevtskih pristopov deli fakultetnih programov,supervizje, drugi psihoterapevtski treningi praktično delo v tretmanskih ustanovah, sem štejejo tudi vse ure lastnega prezentiranja Transakcijske analize, ipd).
Supervizija:
Najmanj 150 urnajmanj 75 ur TA (s PTSTA TSTA) najmanj 45 ur z primarnim učiteljem.
Praktična aplikacija
750 ur praktičnega psihoterapevtskega dela-od tega najmanj 500 ur TA dela z primarno odgovornostjo do klientov-najmanj 50 ur dela s skupino in najmanj 50 ur dela s posameznikov (če npr. prevladujejo delovne oblike para ali družine.)

 

Vpisni pogoji in način študija:

Pogoji vključitve v prvi letnik študija Transakcijske analize pri Martinu Bertoku (PTSTA):

  • Dokončana najmanj višješolska izobrazba
  • Opravljen uvodni izpit 101
  • Včlanitev v Društvo za transakcijsko analizo – SLOVENTA in EATA
  • Opravljen sprejemni intervju z bodočim učiteljem in supervizorjem.

Edukacijski proces TA z diplomiranega transakcijskega analitika se sestoji iz naslednjih aktivnosti študentov:

  1. Predavanja in vaje
  2. Samostojni Študij literature
  3. Osebna rast in razvoj – didaktična psihoterapija
  4. Psihoterapevtsko didaktično delo s klienti (individualno in/ali skupinsko)
  5. Supervizija
  6. Po želji študenta je priporočljivo delo v vrstniških skupinah
  7. Samostojne predstavitve TA zainteresirani strokovni in drugi javnosti
  8. Najmanj ena manjša raziskava

Ad. 1. Predavanja in vaje

(najmanj 600 ur od tega najmanj 300 ur TA predavanj in vaj s TSTA-P in PTSTA.P)

Osnovi del profesionalnega treninga zagotavlja minimalni obseg ustreznih TA ur edukacije:4 letnike po 75 ur skupaj 300 ur. Dodatnih 12 ur si je študent dolžan zagotoviti z vsaj eno udeležbo na letnem mednarodnem kongresu TA v štirih letih, ki omogoča najmanj dodatnih 16 ur. Preostalih 300 ur si je študent dolžan pridobiti samoiniciativno, oziroma se mu priznajo še opravljena tovrstna usposabljanja. Študij poteka po letnikih v osnovnih edukacijskih skupinah, ki štejejo največ 15 študentov.

Program se odvija preko vikendov- petek popoldan, sobota nedelja., praviloma 1 dan v mesecu. Del študija lahko poteka v dvodnevnih maratonih, (praviloma sobota in nedelja) tako in kadar se študentje v letniku dogovorijo za izvedbo. V primeru dogovora študentje sami izberejo ustrezno lokacijo in krijejo stroške svojega prevoza in bivanja.

Ob koncu letnika je vsak študent opraviti eno uro študijske supervizije (glej Ad. 5- supervizija) in prejme evalvacijski test. Evalvacijsi test ni izpit, temveč daje priložnost študentu in učitelju, da dobita dodatni vpogled v osvojeno znanje študenta TA v letniku, in je ena od iztočnic za supervizijsko uro.

Ad 2. Samostojni študij literature

Študij literature je v osnovi samoiniciativen, tako v pogledu pridobivanja virov kot proučevanja. Pri usmerjanju k literaturi poda predavatelj glavne avtorje obravnavanih TA konceptov. Relevantni članki za študij v 1. in 2. letniku so podani v dveh zbirkah TAJ ( TA Journala): Volume of Selected articles from Transactional Analysis Journal 1971-1980 in 1981-1990 dosegljivi pretko spletne strain ITAA. Omejen obseg nekaterih pomembnejših knjig je na voljo v Študijski knjižnici društva Sloventa, sicer pa je študent izzvan, da samostojno pridobi potrebne vire posameznih avtorjev (knjižnice, knjigarna, internet). Med pomembnejše študijske vire spadajo zapiski iz predavanj, katere študent oblikuje sam, prav tako na predavanjih ne dobi hand-outov. Študij literature poteka lahko v vrstniških skupinah študentov, če se študentje za njih odločijo. Sicer pa študentje v 3. letniku in 4. letniku na osnovi prebrane literature napišejo najmanj 2 eseja od katerih enega predstavijo na študijski skupini.

Ad3. Osebnostna rast in razvoj – didaktična psihoterapija

Za opravljanje psihoterapevtskega dela se od psihoterapevta pričakuje, da s svojim Skriptom ne posega na škodljiv način v tretman klienta, zato je tokom študija predvidena didaktična psihoterapija. Obveznih je 50 ur skupinske TA psihoterapije , ki jo študentje lahko opravijo v 1 ali drugem letniku, ter individualnaPsihoterapija, ki jo lahko izvajajo TA in ne -TA psihoterapevti. Tokom študija mora študent imeti najmanj 20 ur individualne terapije, pri tem pa so glede obsega možna odstopanja navzgor. Osebnega psihoterapevta študent izbere v sodelovanju z učiteljem. Velja načelo čim prejšnja vključitev tem bolje.

Ad. 4 Psihoterapevtsko didaktično delo s klienti

V drugi polovici tretjega letnika lahko študentje , ki so absolvirali naslednje pogoje pričnejo s superviziranim psihoterapevtskim delom s klienti:
•Obiskali najmanj 80% predavanj med temi pa so obvezne teme ( Psihoterapevtsko delo s suicidalnim klientom, TA dogovori, Etične dimenzije TA psihoterapije)
•Zaključili skupinsko TA psihoterapijo v obsegu 50 ur
•Imajo osebnega psihoterapevta in najmanj 10 ur osebne individualne psihoterapije.
•So zagotovili ustrezen delovni prostor in legalnost dela
•Poznajo in sprejemajo etični TA kodeks.
•Podpišejo dogovor s katerim se obvežejo , da bodo svoje delo supervizirali z učiteljem najmanj dvakrat mesečno.

Dogovor o superviziranem delu predvideva 10 urni obseg dela s posameznim klientom, študent pa lahko sprejme terapevtske dogovore za to obdobje z največ dvema klientoma .( v primeru dela s skupino obseg sporazumno določita študent in supervizor). Na osnovi evalvacije teh prvih izkušenj, supervizor odobri podaljšanje, povečanje števila klientov ali začasno prekine, prakticiranje študenta.

Študent je dolžan zagotoviti osnovne pogoje za izvajanje psihoterapije v pogledu ustreznih delovnih prostorov in legalnosti. Študentje , ki v okviru svoje redne poklicne dejavnosti ne morejo opravljati tudi psihoterapevtsko delo imajo na voljo pravni okvir in pogoje Društva za transakcijsko analizo Slovenije in druge pravne oblike (d.o.o. ,sp. ipd). Svoje storitve klientom lahko zaračunajo v višini dogovorjeni s TA supervizorjem.

Ad. 5. Supervizija

Ob koncu prvega, drugega in prvi polovici 3 letnika študija je predvidena 1 ura individualne študijske supevizije, katere cilji so namenjeni evalvaciji doseženega napredovanja študenta in njegovi boljši orientaciji v predstoječih fazah edukativnega procesa. Cena študijske supervizije ni vključena v šolnino in se šteje v obvezni obseg supervizij za CTA izpit.

Z rednimi supervizijami svojega dela študentje pričnejo ob začetku dela s strankami v okviru supevizijskih dogovorov. V obvezni obseg supervizije se štejejo tudi tiste, ki jih študent opravi v obdobju priprave na CTA izpit in katerih cilji so vezani na pripravo pisnega in ustnega izpita. Študentje so samoiniciativni in odgovorni tudi za pridobitev supervizijskih ur pri ne TA supervizorjih.

Ad. 5. Vrstniške skupine

Priporočljivo je, da se študentje srečujejo v okviru vrstniških skupin in na teh srečanjih, diskutirajo, predstavljajo prebrano literaturo ipd. Ta srečanja potekajo praviloma brez prisotnosti učiteljev in praviloma ne trajajo dlje kot 3 ure. In so občasna glede na interes študentov.

Dogovor o treningu (TA Training contract)

Je dogovor , ki ga predlaga v podpis učitelj tistim študentom, ki so v naprednejših fazah svoje edukacije- imajo že večji obseg dela s klienti in večje število supervizij. Dogovor podpiše študent , učitelj, supervizor učitelja in predstavnik EATE . Podpisani dogovor o treningu je tudi eden o formalnih pogojev za pristop k izpitu za DTA (Diplomiranega transakcijskega analitika.) Evidenca treninga. Vsak študent ima odgovornost za vodenje svoje evidenco treninga v svojem Logu, ki ga dobi ob vpisu v prvi letnik in jo najkasneje ob koncu vsakega šolskega dati v podpis učitelju.

Delovni dogovori

Edukacija je organizirana po letnikih – 4. Dogovori o sodelovanju med učiteljem in študentom se sklepajo letno. Določajo obveznosti obsega treninga v dneh (12) in urah (275), datumih in kraju izvedb predavanj. Predavatelj lahko po svoji presoji v program vključi tudi gostujoče predavatelje, ki morajo imeti ustrezen status (PTSTA ali TSTA) praviloma pa gostujoči predavatelji predavajo do 3 dni od 12 ih. Letna pogodba o treningu določa tudi finančne obveznosti študentov do izvajalca.

Varnostni dogovori

Vsi udeleženci edukacijskega procesa sprejmejo dogovore o diskretnosti z vsemi TA kolegi (vključno z učitelji in supervizorji), ter dogovor o neposredni komunikaciji v skladu z etičnim kodeksom TA.

Ad. 7. Samostojne predstavitve TA zainteresirani strokovni in drugi javnosti

Študent-ka mora do faze, ko prične delati s klienti izvesti tudi najmanj eno prezentacijo TA zainteresirani javnosti. Te prezentacije praviloma trajajo do 4 ure .

SKUPINA ZA IZBOLJŠANJE SAMOPODOBE IN SAMOSPOŠTOVANJA – vabljeni

 

Skupina za izboljšanje samopodobe in samospoštovanja
Vabilo k udeležbi

Pozdravljeni! Kot psihologinja se ukvarjam s psihoterapijo in psihološkim svetovanjem. Pri mojem delu s posamezniki, pari in skupinami vedno znova opažam aktualnost tem kot sta samopodoba in samospoštovanje. Slaba samopodoba in nizko samospoštovanje se povezujeta s celo vrsto težav na področju mentalnega zdravja in z mnogimi osebnimi stiskami. Hkrati pa opažam, da je primeren pristop k tem temam zelo učinkovit. Zato sem se odločila za delo s skupino ljudi, ki imajo interes za razvijanje lastne samopodobe in samospoštovanja.  V skupino so vabljeni posamezniki, ki si želijo izboljšati samopodobo in samospoštovanje – ter s tem posredno povečati svojo uspešnost, asertivnost, občutek kompetentnosti in zadovoljstva v življenju  oz. jih te teme zanimajo. Poudarek bo na osebnem razvoju samopodobe in na integraciji osvojenih vsebin v vsakdanje življenje. Program zajema diagnostiko samopodobe – identifikacijo močnih in šibkih strani, ugotavljanje in spreminjanje disfunkcionalnih prepričanj in vzorcev, ki vzdržujejo problematične vidike, predvsem pa veliko vaj in konkretnih tehnik za aktiven pristop k razvoju samopodobe in samospoštovanja. Delo bo potekalo interaktivno, poudarek bo na osebni izkušnji in aktivaciji posameznikovih pozitivnih potencialov. Skupina bo zaprtega tipa in bo vključevala okoli 8 članov. Dobivali se bomo v Ljubljani in sicer 10 zaporednih tednov po 90 minut. V skupini je še nekaj prostih mest.  Cena je 20,00 EUR na srečanje. Za vse nadaljnje informacije prilagam kontaktne podatke:  telefon: 041 421 532 ali tjasa.kos@guest.arnes.si Prosim če to informacijo lahko posredujete vsem, za katere menite, da bi jih to utegnilo zanimati! Vse dobro na vaši poti vam želim,

Tjaša M. Kos, univ. dipl. psih.

Vabilo na EATINO letno/jesensko šolo za transakcijsko analizo 2012

MATA
Macedonian Association for Transactional Analysis – MATA
A non-profit association, registered in Skopje, Republic of Macedonia
Subject: Invitation for the EATA Summer/Autumn School for Transactional Analysis 2012 in Macedonia
 Dear TA colleagues, TA Delegates and TA supporters,

Macedonian Association for Transactional Analysis invites you to the ЕАТА Eight Summer/Autumn School for Transactional Analysis 2012 in Macedonia”, scheduled from 28th to 30th of September 2012 in Skopje, Republic of Macedonia.

The Summer/Autumn School is a joint effort of the European Association of Transactional Association – EATA and Macedonian Association for Transactional Analysis – MATA.

Respective professionals in the fields of Transactional Analysis are going to present topics and discus about

3 P’s – Protection, Permission and Potenc

  • What kind of permission do we need to be effective, successful, caring, etc.?
  • Which areas of protection do we need to consider e.g. to take care of ourselves and others? To be alert, rested and competent etc.?
  • How do we remain potent when working and how might we sabotage our potency?
  • Is it more likely to remain resilient and healthy, when we consider the three P’s?

 So far, we have confirmation from the Sabine Klingenberg – EATA President (Organizational TSTA – Germany), Marina Banic (Psychotherapy TSTA – Serbia), Nada Zanko (Psychotherapy TSTA – Croatia),  Bojan Pucelj (Educational TSTA – Slovenia) and Nevenka Miljkovic (Educational TSTA – Germany).

Following the idea that three (3) is a number with the intention to occur frequently in TA – there are three categories of ego-states; three roles in the drama triangle; three rules of communication, three P’s – Protection, Permission, Potency we are glad to provide you with three essential information.

1.     Event Location: Hall of ARM (Hall of Army of Republic of Macedonia). In the heart of the city on the famous walking street Macedonia with fabulous places for coffee and entertainment venues. TA School venue is placed right behind the Mother Theresa House, close to the city’s main tourist attractions in the business district with shops and restaurants.

2.     Fee and Hours of TA Education:  Participation fee is 50 euro; minimum 16 hours are acknowledged.

3.     Accommodation:  Theprice range for accommodation is from 15 to 70 euro per night. In the table belowyou can find useful links to hostels and hotels in Skopje in the neighbourhood near central area.

Hostels and Hotels ***stars

Hotels **** stars

1. http://www.urbanhostel.com.mk/#/home http://www.bestwestern-ce.com/hotels/index_hotel.php?id=27&lang=2
2. http://www.mladinskihotel.com/default_en.html http://www.tccplaza.com/index.php?option=com_content&view=article&id=75&Itemid=91
3. http://www.hotelsani.com.mk/index.htm http://www.skopjehotels.mk/hotels_more.php?id=17&category=4
4. http://www.hotelimakedonija.com.mk/hotel_tomcesofka.html http://www.duvetboutique.com/index.html

In order to continue the good practice of organizing TA summer schools, we would value if you fill in the application form for the EATA Eight Summer/Autumn School on the following link:

https://docs.google.com/spreadsheet/viewform?formkey=dHd1N0RCc0xLZ0szZTFXVGY4dTZvdFE6MQ#gid=0

The Programme with the specific themes of the lectures will be send to everyone who is interested as soon as we have the final acceptance/decisions from all invited lecturers.

Also, we will appreciate if you could forward this invitation and application form to your colleagues and friends, who might be interested in attending the EATA Summer/Autumn School in Skopje, Republic of Macedonia.

In addition, here are couple of links for exploring Macedonia, in case you would like to know something more about our country: http://www.exploringmacedonia.com/, http://www.macedonia-timeless.com/

With warmest regards and with hope to see you in September,

 

Nadica Kostoska

nadikos@yahoo.com

Eleonora Pancevska Nikolovska

lora_pn@yahoo.com

 Macedonian Association of Transactional Analysis – MATA

Etični kodeks Slovente / Eate

ETIČNI KODEKS EATE/SLOVENTE Velja od julija 2007

Etični Kodeks EATE (1) ima namero služiti kot vodilo nacionalnim organizacijam združenih v EATO in vsakemu posameznemu članu. Ima namen pomagati članom EATE, ki delajo na psihoterapevtskem, svetovalnem, organizacijskem in edukacijskem področju, da ravnajo etično2 .Vsaka nacionalna organizacija ima nalogo, da ga uskladi in uporabi skladno z lastnim nacionalnim kodeksom.

Nacionalne organizacije pridružene EATI si  morajo priskrbeti lastne norme, ki morajo biti skladne z etičnim kodeksom EATE in nacionalno zakonodajo.

Kodeks ima tri poglavja:  prvo poglavje je uvod v Kodeks in izpostavlja osnovne poglede na Etiko; drugo poglavje je jedro Kodeksa in zajema definicijo temeljnih vrednost in z njimi povezane etične principe; tretje poglavje je aplikacija vrednost in principov v prakso: Konkretno:
Sekcija I:

Splošni okvir o Etiki

1.1.    Definicija Etike
1.2.    Temeljna izhodišča
1.3.    Pristop k Etičnemu kodeksu
1.4.    Glavni cilji
1.5.    Zavezujočost:
1.5.1. za nacionalne organizacije EATE
1.5.2. za člane EATE  Sekcija II.;

Jedro kodeksa

2.1.  Temeljne vrednote
2.2.  Temeljni etični principi
2.3   Kazalo po Etičnem kodeksu EATE

Sekcija III.: Primeri vrednoti, etičnih principov in vedenj prilagojeni ključnim postavkam tega Etičnega kodeksa EATE:

3.1. Psihoterapija
3.2. Svetovanje
3.3. Edukacija
3.4. Organizacija

Dodatek: Deklaracija o človekovih pravicah.Ta Kodeks nadomešča prejšnji Etični kodeks EATE. Ta kodeks je bil izdelav s sodelovanjem strinjanjem in refleksijo Etičnega komiteja EATE:  (Barbara Classen,Brigitte Evrard, Margerethe Podlesch, Ritva Piiroinene, Jacquieline Dossenbach, Valentin Lapanja Furlan).  Glavno vsebino kodeksa je izdelal podkomite Etičnega komiteja EATE, ki ga sestavlja multi-nacionalna skupina sestavljena iz naslednjih članov; Robin Walford (koordinator), Vladimir Gussakowski, Claude-Marie Dupin, Sabine Goessmann in še posebej Carla de Nitto s svojimi pomembnimi prispevki. 2.Izraz »praktik« se v tem kodeksu uporablja v odnosu na vse člane EATE, ki uporabljajo TA in/ali druge koncepte in modele za razumevanje in speminjanje posameznika, parov,ali organizacij. Izraz »klient« označuje vsakega uporabnika,pacienta, študenta, skupino ali organizacijo, ki je prejemnik profesionalnih storitev članov EATE. Sekcija I.Splošni okvir o Etiki 1.1  Nekatere definicije o Etiki  Etika 3,  je v svojem najširšem smislu filozofska disciplina, ki proučuje človekova dejanja, ki vključujejo tako moralno namero in človekovo voljo. Etika 4 predspostavlja sposobnost izbiranja kako se vesti. Vključuje sposobnost izbire skladno z lastno predstavo (subjektivna etika) in sposobnost izbora ob upoštevanju predstave drugega (intersubjektivna etika). Deontologija (profesionalna etika) je veda o moralni obvezi in zavezanosti praktikov, da ravnajo etično. 1.2. Temeljna izhodišča –          Obstaja tesna zveza med etiko in prakso 5: Vedenje je lahko etično ali ne, v odvisnosti od tega če vzpodbuja ali ne dobrobit sebe in drugih.-          Etika je splošni okvir, ki vodi praktika v zagotavljanju profesionalne storitve in vedno spremlja strokovnosti.  Ni omejena le na reševanje težkih in problematičnih situacij.-          Etika prepoznava vrednoste, ki pomagajo ljudem dojeti svoj potencial človeske bitnosti;Vrednote so podstat etičnim principom kot vodilom za uresničenje vrednot in principov na katerih temeljijo deontološke norme in so vodilo  profesionalni praksi. 1.3. Pristop k Etičnemu Kodeksu   Etični kodeks EATE določa temeljne vrednote. Te vrednote ponujajo referentni okvir za informiranje praktika olastnemosebnem in profesionalnem vedenju s ciljem, da podpirajo dobrobit ljudi vključenih v profesionalne odnose. Te vrednote pomagajo izdelavi meril za etično in profesionalno vedenje: vsebuje temeljna izhodišča o vrednotah in z njimi povezana etičnima načela ter jih uporablja kot osnovo za informiranje o etičnosti prakse v vseh poklicih pomoči.  Deontološki kodeks (kodeks profesionalne etike) ponuja niz predpisanih pravil za usmerjanje vedenja praktika za zaščito pravi vsakega uporabnika. Slednja so strogo povezana z nacionalnimi zakoni in so specifična za različne strokovne organe.   Namen Etičnega in deontološkega kodekso je da zajamči človekove pravice in tudi zaščito z nacionalnimi zakoni.

Definicija izhaja iz italijanskega sloverja. Dizionario delle idee, Sansoni 1977,str.392.
V svojem strogem pomenu je Etika istoznačna z moralnostjo . (»Ethos« in Mos« v grščini in latinščini pomeni navado-običaj) in se nanaša na sposobnost samo-presoje z ciljem najti lastno izpolnitev: tako ravnamo etično , ko koristimo svoj potencial in pri tem upoštevamo potrebo po izpolnitvi pri drugi osebi.
Praksa pomeni profesionalni odnos pomoči, ki se odvija, ko se strokovnjak in uporabnik

Strinjata na jasno dogovorjen način. To se nanaša na vsa štiri področja specialnosti: Psihoterapijo, Svetovanje, Edukacij in Organizacijo; način uporabe je lahko drugačem vendar je smisel isti v vseh področjih.  Zato je v tem Kodeksu poudarek na pomenu zavzemanja jasnih vrednot in etičnih principov s ciljem vzpostavitve okvira za ravnanje v velikem številu situacij, tudi tistih, ki niso posebej opisane v Kodeksu samem.    Takšen pristop prestavlja etično prakso v širši okvir kot ga opredeljuje niz pravil, ki določajo kako se mora ali ne sme ravnati s tem ko ga usmerja k vrednostam in principom, ki vodijo praktika Transakcijske analize. Možne so situacije, ki jih posamezna določila ne predvidevajo ali izziv, ko je potrebna odločitev med principi. V takšnih pogojih je izbor neetičen le če je možno dokazati , da praktik ni ustrezno upošteval vrednot in principov TA.Vsi podani primeri so podani kot primeri dobre prakse in niso mišljeni kot vzorci za vedenje.  K razumevanju Etike v smislu splošnih vrednot in principov pripomore tudi z upoštevanje kulturnih razlik v skupnosti EATE s tem, ko poziva, da se njegove vsebine smiselno integrirajo v nacionalne deontološke kodekse.  1.4. Glavni cilji

Vzpodbuditi praktikovo zavestnost in razmišljanje o etičnih pojmih (vrednotah in principih    in tudi normah in prepovedih) s ciljem vzpostavitve referentnega okvira za analizo človeških situacij.
Dati članom EATE jasen etičen okvir s katerim pridobi praktik merila za svoj izbor moralnih pozicij katere lahko uporabi za osnovo pri analizi posamezne situacije.
Priskrbeti nekaj primerov uporabe etičnih principov, ki izhajajo iz vrednot kar naj praktika vzpodbuja k   razumevanje odnosa  med obojim in ne k avtomatični prilagoditvi

nizu pravil.       4.   Dokakazati nujnost samo-presojanja na način da upoštevamo vrednote in etične principe  in ne le pravila in zahtevano vedenje.  1.5.Zavezujočost              Zaradi narave organizacije EATE, združenja združenj, je to poglavje napisano v dveh delih: Prvi del se nanaša na organizacije, drugi pa na posameznike člane EATE, ki so eksplicitno pristali na članstvo v EATI.       1.51.  Obveznosti nacionalnih organizacij pridruženih v EATO  Vsaka nacionalna organizacija sprejema ta etični kodeks in je  zavezana k:-          uporabi etičnega kodeksa EATE kot osnove za lastni etični kodeks in k integraciji slednjega z drugimi deontološkimi kodeksi v lastni državi v povezavi z področji na katerih delujejo praktiki TA. To vključuje kulturološke posebnosti in upošteva lokalno zakonodajo;-          zagotavlja, da ga vsak član sprejema-podpiše in uporablja v svoji praksi-          skrbi za razreševanje lokalnih situacij ko vedenje posameznega člana ni skladno z nacionalnim kodeksom, Eata kodeksom in državno zakonodajo.-          Seznani Etični komite EATE o vsakem nerazrešenem etičnem vprašanju z članom ali organizacijo in prosi za pomoč s ciljem razjasnitve procesa in razrešiteve situacijek. 1.5.2.      Obveznosti za člane Nacionalnih organizacij Vsak posamezni član EATE (običajno kot član nacionalne organizacije) se strinja z etičnim kodeksom EATE in se zavezuje k:-           uporabi slednjega kot okvira za svoje etično razmišljanje in refleksijo pri svoji            praksi;-          upoštevanju deontološkega kodeksa svoje države v svoji specifični stroki-

Vsak posameznik je odgovoren za lastno profesionalno vedenje  in se zaveda lasnih obvez do skupnosti EATE. Če to vedenje ni skladno z nacionalnim in kodeksom EATE

Bo postalo predmet presoje nacionalne organizacije-njenega ustreznega telesa, ki bo , če bo to primerno določilo sankcije.

Vsak trener EATE se zavezuje, da bo diskutiral in proučeval ta kodeks v vseh aspektih treninga.
Sekcija IIJedro Etičnega kodeksa

Etika je disciplina, ki postavlja eksplicitne osnovne vrednote, katere pripomorejo k procesu ozaveščanja ljudi.

Vrednote izhajajo iz bivanjskega (eksistencialističnega) in filozofskega pogleda,, veljajo za vsakogar in prispevajo k dobrobiti sebe in drugih. So univerzalne in odražajo tako kulturne norme kot aspiracije posameznika po samorealizaciji.

Etični principi izhajajo izvrednot in nakazujejo ravnanje, ki udejanja vrednote v profesionalni praksi. Zaradi svoje kulturološke narave jih je potrebno razlagati kulturološko; nekateri principi so lahko udejanjeni na različne načine v različnih kuturah; veljavne so tudi za vsako osebo- neposredno ali posredno, ki je vključena v aktivnost praktika.

 

Stran 8/13 3. Zaščita vsebuje psihično, mentalno in drugo skrb zase in za druge,
upoštevajoč edinstvenost in vrednost vsakega posameznika.
 Praktiki v odnosu do stranke·         nudijo strankam ustrezne storitve tako, da jim zagotavljajo varno delovno okolje ( zaupnost, psihično varnost, pridobijo odobritev oz. soglasje za visoko rizične postopke).·         ohranjajo zavest o škodljivih/uničevalnih nagnenjih stranke. ·         ne sklepajo ali ohranjajo poklicnih pogodb, ki jih lahko ogrozijo njihove druge aktivnosti ali odnosi. G(12)Vzdržujejo zaupnost tudi potem, ko je terapevtski odnos že zaključen, itd. Praktiki v odnosu do sebe: ·         skrbijo za lastne vrednote in učni proces. ·         ko so v situacijah, ki v sebujejo navskrižje z  njimi samimi ali zahtevajo višjo stopnjo sposobnosti, zavrnejo delo. ·         skrbijo za lastno varnost in zaključijo odnos s stranko, če izkusijo fizično ali mentalno stanje, ki oslabi njihovo učinkovitost in sposobnosti, itd. Praktiki v odnosu s študenti: ·         spodbujajo študente k prepoznavanju lastnih prednosti in meja z namenom, da bi zaščitili sebe in stranke pred neustreznimi posegi.·         spodbujajo študente k osebni in poslovni rasti, motrijo njihov osebni slog in naslavljajo osebne izzive, ki motijo varnost drugih in njih samih, itd. Praktiki so se v odnosu do kolegov: pripravljeni soočiti s škodljivimi, neugodnimi, kršilnimi izjavami ali aktivnostmi, itd. Praktiki v odnosu do skupnosti:strankam nudijo storitve, ki so v skladu z obstoječimi zakoni države, itd.   Stran 9a/13
Odgovornost vsebuje upoštevanje posledic lastnih aktivnosti kot stranke, študenta, terapevta, supervizorja, svetovalca, itd.
 Praktiki v odnosu do stranke·         sklepajo jasne pogodbe.·         kadar stranka ni pripravljena delovati avtonomno – neodvisno in odgovorno, razrešijo poslovni odnos.·         na noben način ne izkoriščajo strank.·         delujejo tako, da ne povzročajo škode strankam namenoma ali premišljeno, itd.. Praktiki v odnosu do sebe: upoštevajo vpliv svojega položaja na stranke in so skrbni na način, ki odgovarja strankam tako, da pospešujejo dobrobit in prekinitev zlorab, itd.. Praktiki v odnosu s študenti: ·         se zavedajo učnih potreb svojih študentov in jim zagotavljajo potrebna orodja in informacije za učenje.·         če študent ni pripravljen spremeniti neetično situacijo ga soočijo z odnosom in se odločijo za določen etičen potek aktivnosti, itd.. Praktiki v odnosu do kolegov: sprejmejo odgovornost za soočenje s kolegom pri katerem so zaznali resen razlog zaradi katerega verjamejo, da deluje na neetičen način, in s pomanjkanjem odločnosti, ter prijavijo tega kolega primernemu etičnemu organu, itd.. Praktiki so v odnosu do skupnosti:poslovno odgovorni in zavzeti za psihološko in fizično zdravje ljudi, itd..        Stran 9b/13Obveza v odnosu pomeni razvijanje naravnega interesa za dobrobit naših strank. Praktiki so v odnosu do strankskrbni pri sprejemanju medosebnega sveta posameznika in pri premisleku o svojem vplivu nanj, itd.. Praktiki v odnosu s študenti: učijo študente preučevanja medosebnega sveta njihovih strank, itd..  Praktiki se v odnosu do kolegov:vključijo v konference, itd., delijo svoje prispevke, itd.. Praktiki so v odnosu do življenja v svoji skupnosti:zavestni in aktivni. Etični principi usposabljajo praktike za vrednotenje različnih situacij in jim pomagajo pri sprejemanju ustreznih etičnih odločitev. Možno je, da bodo vključeni tudi v situacije pri katerih ne bo možno uskladiti vseh u porabnih principov; ob tovrstni težavi bodo potrebovali vpogled v   svojstvenost situacij ob katerih bodo premislili o različnih perspektivah in razlagah za svoje odločitve.               3.3.1. Vodič in delovni pripomoček za etično prakso TA praktik upošteva osnovne vrednote, ki temeljijo na neodtuljivih človeških pravicah in na različnih področjih uporablja sorodne etične principe. Na različnih področjih so ustrezna različna vedenja. Nacionalna zveza napotuje k specifičnim vodilom ob upoštevanju  zakonov in kulture posamezne države. ·         Dostojanstvo človeškega bitja·         Samoopredelitev·         Zdravje·         Varnost·         Vzajemnost/medsebojnost·         Osnovne vrednote  

                   Etični principi in področja uporabe
Etičniprincipi                              Področja uporabe
Sam Stranke Učenci Kolegi Skupnost
Spoštovanje          
Pooblaščanje          
Zaščita          
Odgovornost          
Obveza v razmerjih          

 3.2. Primeri vrednot, etičnih principov in vedenja uporabnih v         ključnih točkah tega EATA etičnega kodeksa 3.2.1. Primer iz izobraževanja  1. Primer Situacija nastane pri študentki prvega letnika, ki je zelo navdušena nad TA,  vendar nima veliko znanj o teoriji ali njeni uporabi. Pove nam, da namerava svojim sodelavcem ponuditi seminar TA in praktične vaje.  Obravnava situacije Najprej raziščemo situacijo s študentko in izrazimo spoštovanje za njeno navdušenje in željo za uporabo TA. Nato jo prosimo, da razmisli o svojih lastnih sposobnostih za izvedbo seminarja in za vpliv, ki ga bo imel seminar na njene sodelavce. Povezave z etičnimi principi: S to raziskavo uporabimo etične principe:·         Spoštovanje:o         do študentke – njene avtonomije in njenih sposobnosti
razmišljanja.o        do trenerja – njegove skrbnosti in vloge.o        do okolja – skupnosti TA, OK – OK filozofije.·         Pooblaščanje:o        do študentke – jasnost v povezavi z njenimi sposobnostmi, poudarek njenih moči in omejitev, samoocenitev.o        do trenerja – urjenje odgovornosti kot učitelja.·         Zaščitao        študentke – zaščita študentke pred pretiravanjem  sposobnosti in škodljivimi izidi.o         drugih – zaščita udeležencev pred škodljivimi izidi.o        trenerja – zaščita njegovega poslovnega ugleda.o        poklica in TA – zaščita filozofije TA in dobrega imena terapije.·         Odgovornosto        do študentke – dvig zavedanja o odgovornosti pri uporabi TA in za posledice.o        do  trenerja – moja vloga trenerja je jasna, skrbim za meje.o        do okolja – za poklicne standarde TA.·         Obveza v razmerjiho        do študentke – zaupanje študentki, da bo ustrezno uredila
dogovorjene dejavnosti.o        do trenerja – pokazati verodostojnost trenerja.o        do okolja – sprejeti vlogo in poklicne standarde TA skupnosti in poskrbeti za udeležence na seminarju študentke.IzidV tem primeru preiskava lahko vodi v uspešne posledice. Študentka se zaveda svojih odgovornosti in omejitev in deluje na ustrezen način. Možno je, da bi bilo potrebno več soočenja in drugačnega osredotočanja na povezave z etičnimi principi ( zaščita udeležencev študentkinega seminarja, obveze v razmerjih – sprejemanje jasnega položaja v vlogi trenerja.)  Stran 11/13 3.2.2. Primer iz psihoterapije Stranka je bila 1 leto vključena v terapijo. Ima problematično mejno diagnozo in se želi vključiti v psihoterapevtsko skupino. Terapevt misli, da bi bila vključitev lahko škodljiva zanjo in za skupino. Ustrezno ravnanje terapevtaTerapevt se dogovori s stranko, da se bosta na dveh individualnih terapijah pogovorila o predlogu vključitve v skupino. Pogovor bo osredotočen na vprašanja:·         Kaj bi bilo težko za stranko v skupini? ·         Kako se zaveda svojih težav in kako je odprta in sposobna sprejeti podporo in/ali soočenje s člani skupine?·         Kako bi lahko njeno vedenje vplivalo na člane skupine in kašne bi bile posledice? Terapevt se odloči tudi za supervizijo in skrben pregled diagnoze.  Povezava z etičnimi principi: Na ta način terapevt spoštuje etične principe. (Prednosti se lahko razlikujejo, možnih je več povezav.): Spoštovanje: ·         Do stranke – njenih sposobnosti razmišljanja, avtonomije, samoopredelitve, zdravja in varnosti.·         Do terapevta – svojih dvomov, svoje vloge in odgovornosti kot terapevta.·         Do okolja – spoštovanje želja in osebnega razvoja članov skupine.Pooblaščanje:·         Stranke – podeljena razmišljanja so lahko ustvarjalen proces za stranko in ji lahko pomagajo pri prevzemu odgovornosti za svoje vedenje in svoja čustva.·         Terapevta – terapevt prevzame odgovornost in stranki ponudi strokovno mnenje, ter poskrbi za povečanje svojega poslovnega znanja.Zaščita:·         Stranka je zavarovana z jasnostjo, odprtostjo, strokovnim znanjem in podporo terapevta.·         Terapevt z upadanjem možnosti za uporniško reakcijo stranke in pridobitvijo mnenja supervizorja doseže zmanjšanje škode.·         Okolja – terapevt nazorno prikaže zavedanje procesa skupine in patologije ter osebnega razvoja članov skupine.Odgovornost: ·         Do stranke –  z dviganjem zavedanja njene odgovornosti za svoje vedenje in čustva.·         Terpevta do sebe – z zaščitniško in strokovno vlogo ter zaradi vključitve supervizorja skrbi za stranko in skupino.Obveza v odnosih:·         Do stranke – terapevt resno obravnava željo stranke in sočasno tudi njene meje, ki so posledice njene patologije.·         Terapevt so sebe – terapevt resno obravnava strankine predloge in želje in mu je sočasno jasno kakšne so njene meje. Resno obravnava tudi svoje dvome, ki temeljijo na njegovih izkušnjah s stranko in na lastnem strokovnem znanju.·         Do okolja: o        za člane skupine: člani so vključeni v razmišljanja. o        za kolege:s prošnjo za pomoč in supervizijo.  Možen rezultatMožno bi bilo, da se bosta v dveh terapijah tako stranka kot terapevt odločila, da se stranka lahko vključi v skupino dvakrat ali trikrat. Zatem pa skupaj s člani skupine raziskala ali stranka lahko ostane v skupini.V tej točki je potrebno skleniti jasen dogovor s stranko in člani skupine. Potrebno je, da terapevt soglaša z dogovorom in poveže dogovor z etičnimi principi. Drug možen rezultat bi bil, da bi terapevt sprejel odločitev, da stranko ne bo vključil v skupino. V tem primeru, bi se osredotočil predvsem na etična principa zaščite in odgovornosti.         Stran 12/13 2.       Dodatek: Členi Splošne deklaracije o človekovih pravicah v povezavi s temeljnimi vrednotami:  1. Člen: Vsa človeška bitja so ob rojstvu svobodna in enakopravna vdostojanstvu in pravicah. So obdarjena z razumom in zavestjo in naj bi delovala drug do drugega v duhu bratstva.2.       ČlenVsakdo ima pravico do vseh pravic in svoboščin, ki so navedene v tej Deklaraciji. Brez kakršnihkoli razlik kot so rasa, barva, spol, jezik, vera, politično ali drugo mnenje, nacionalno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo ali drug status. Poleg tega, ne sme biti razlikovanja na osnovi političnih, pravnih ali mednarodnih statusov držav ali ozemlja, ki ji oseba pripada, če je neodvisna, zaupanje, ne samostojna ali pod drugimi omejitvami suverenosti. 3.ČlenVsakdo ima pravico do življenja in varnosti. 18.ČlenVsakdo ima pravico do mišljenja, vesti in vere. Ta pravica vključuje svobodo za spremembo vere ali prepričanja in svobodo izražanja svoje vero ali prepričanje pri učenju, delu, čaščenju in obredih sam ali v skupnosti z drugimi, v javnosti ali osebno. 19.Člen Vsakdo ima pravico do svobode nazora in  izražanja: ta pravica vključuje svobodo zadržanja nazora brez vmešavanja in iskanja, sprejemanja, podelitve informacij in idej preko medijev ne glede na meje. 22.ČlenVsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in je skozi narodne dosežke in mednarodno sodelovanje ter v skladu z organizacijo in viri vsake države, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, nujno potrebnimi za dostojanstvo in svoboden razvoj, opravičen do njene uresničitve,  23.Člen1)Vsakdo ima pravico do dela, do svobodne izbire zaposlitve, do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev za delo in za zaščito pred nezaposlenostjo.2)Vsakdo, brez razlikovanja, ima pravico biti enako plačan za enako delo.3) Vsak, ki dela ima pravico do pravičnega in ugodnega plačila za preskrbo in človeško dostojanstvo sebe in svoje družine in, če je potrebno, tudi do dodatkov zagotovljenih z drugimi načini socialne zaščite.4) Vsak ima zaradi zaščite svojih interesov pravico do ustanovitve in  sodelovanja v združenjih. 24.ČlenVsakdo ima pravico do počitka in prostosti, vključno z razumnimi omejitvami delovnega časa in plačanega dopusta. 25.Člen1)Vsak ima pravico do življenjskega standarda za zdravje in dobrobit sebe in svoje družine, vključno s hrano, obleko, bivališčem, medicinsko oskrbo, potrebnimi socialnimi storitvami in pravico do zaščite v primeru nezaposlenosti, bolezni, nezmožnosti, vdovstva, starosti in drugega pomanjkanja v okoliščinah, ki so nad njegovo kontrolo.2) S posebno upravičenostjo  do skrbnosti in pomoči v obdobju materinstva in otroštva. Vsi otroci rojeni v ali izven zakona morajo uživati enako socialno zaščito. 29,Člen1) Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti v kateri je možen svoboden in celovit razvoj njegove osebnosti.2) Vsakdo naj bo pri izvrševanju pravic in svoboščin omejen samo toliko kot je določeno z zakoni izključno zaradi varnosti, priznanja in spoštovanja pravic in svoboščin drugih in zaradi skladnosti z moralnostjo, javnim redom in splošno blaginjo v demokratični družbi.3) Te pravice in svoboščine ne smejo biti v nobenem primeru v nasprotju z nameni in principi Združenih narodov.      1)       Ta kodeks nadomešča predhodnji EATA Codes of Etics. Kodeks je nastal v sodelovanju, soglasju in premisleku EATA Etičnega komiteja( Barbara Classen,Brigitte Evrard, Margarethe Podlesch, Ritva Piiroinen, Jacqueline Dossenbach, Valentin Lapanja Furlan). Glavno vsebino kodeksa je izdelal pod-komite  eatinega etičnega komiteja, ki ga je sestavljal mednarodna skupina sestavljena iz članov:Robin Walford (Co-ord.), Vladimir Goussakowski, Claude-Marie Dupin, Sabine Goessmann, in posebno Carla de Nitto, ki je zelo pomembno prispevala k nastanku kodeksa. 2)       Izraz praktik se nanaša na vse EATA člane, ki uporabljajo TA in/ali druge koncepte kot model za razumevanje in spremembo posameznikov, parov, skupin ali organizacij. Beseda stranka pomeni vsakega uporabnika, pacienta, študenta, skupino ali posameznika, ki sprejema poslovne storitve članov EATE.3)       Definicija izvira iz italjanskega slovarja, Dizionario delle Idee, Sansoni, 1977,stran 392.4)       Natančen pomen etike je, da je etika sinonim za moralnost („Etos“ in „Mos“ v grščini in latinščini pomeni običaje, navade) in se nanaša na sposobnost za samoizpraševanje oz. samopregledovanje z namenom najti izpolnitev: etično se vedemo kadar izpolnjujemo svoj potencial in prispevamo k izpolnitvi drugih. 5)       Praksa pomeni poslovni odnos pomoči, ki se zgodi kadar praktik in uporabnik soglašata z jasnim dogovorom. To se nanaša na vsa štiri področja specialnosti; psihoterapije, svetovanja, izobraževanja in organizacije; uporaba je lahko različna, toda temelj je isti na vseh področjih.6)       Generalna skupščina Združenih narodov ga je razglasila 10. Decembra 1948  v univerzalni Deklaraciji človekovih pravic.7)       Glej dodatek: 1,2,3 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.8)       Glej dodatek: 18,19 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.9)       Glej dodatek: 24, 25 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.10)   Glej dodatek: 22, 23 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.11)   Glej dodatek: 29 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.12)   Zapisi v oklepaju, ki se nanašajo na prejšnji EATA etični kodeks.