Etični kodeks Slovente / Eate

 3.2. Primeri vrednot, etičnih principov in vedenja uporabnih v         ključnih točkah tega EATA etičnega kodeksa 3.2.1. Primer iz izobraževanja  1. Primer Situacija nastane pri študentki prvega letnika, ki je zelo navdušena nad TA,  vendar nima veliko znanj o teoriji ali njeni uporabi. Pove nam, da namerava svojim sodelavcem ponuditi seminar TA in praktične vaje.  Obravnava situacije Najprej raziščemo situacijo s študentko in izrazimo spoštovanje za njeno navdušenje in željo za uporabo TA. Nato jo prosimo, da razmisli o svojih lastnih sposobnostih za izvedbo seminarja in za vpliv, ki ga bo imel seminar na njene sodelavce. Povezave z etičnimi principi: S to raziskavo uporabimo etične principe:·         Spoštovanje:o         do študentke – njene avtonomije in njenih sposobnosti
razmišljanja.o        do trenerja – njegove skrbnosti in vloge.o        do okolja – skupnosti TA, OK – OK filozofije.·         Pooblaščanje:o        do študentke – jasnost v povezavi z njenimi sposobnostmi, poudarek njenih moči in omejitev, samoocenitev.o        do trenerja – urjenje odgovornosti kot učitelja.·         Zaščitao        študentke – zaščita študentke pred pretiravanjem  sposobnosti in škodljivimi izidi.o         drugih – zaščita udeležencev pred škodljivimi izidi.o        trenerja – zaščita njegovega poslovnega ugleda.o        poklica in TA – zaščita filozofije TA in dobrega imena terapije.·         Odgovornosto        do študentke – dvig zavedanja o odgovornosti pri uporabi TA in za posledice.o        do  trenerja – moja vloga trenerja je jasna, skrbim za meje.o        do okolja – za poklicne standarde TA.·         Obveza v razmerjiho        do študentke – zaupanje študentki, da bo ustrezno uredila
dogovorjene dejavnosti.o        do trenerja – pokazati verodostojnost trenerja.o        do okolja – sprejeti vlogo in poklicne standarde TA skupnosti in poskrbeti za udeležence na seminarju študentke.IzidV tem primeru preiskava lahko vodi v uspešne posledice. Študentka se zaveda svojih odgovornosti in omejitev in deluje na ustrezen način. Možno je, da bi bilo potrebno več soočenja in drugačnega osredotočanja na povezave z etičnimi principi ( zaščita udeležencev študentkinega seminarja, obveze v razmerjih – sprejemanje jasnega položaja v vlogi trenerja.)  Stran 11/13 3.2.2. Primer iz psihoterapije Stranka je bila 1 leto vključena v terapijo. Ima problematično mejno diagnozo in se želi vključiti v psihoterapevtsko skupino. Terapevt misli, da bi bila vključitev lahko škodljiva zanjo in za skupino. Ustrezno ravnanje terapevtaTerapevt se dogovori s stranko, da se bosta na dveh individualnih terapijah pogovorila o predlogu vključitve v skupino. Pogovor bo osredotočen na vprašanja:·         Kaj bi bilo težko za stranko v skupini? ·         Kako se zaveda svojih težav in kako je odprta in sposobna sprejeti podporo in/ali soočenje s člani skupine?·         Kako bi lahko njeno vedenje vplivalo na člane skupine in kašne bi bile posledice? Terapevt se odloči tudi za supervizijo in skrben pregled diagnoze.  Povezava z etičnimi principi: Na ta način terapevt spoštuje etične principe. (Prednosti se lahko razlikujejo, možnih je več povezav.): Spoštovanje: ·         Do stranke – njenih sposobnosti razmišljanja, avtonomije, samoopredelitve, zdravja in varnosti.·         Do terapevta – svojih dvomov, svoje vloge in odgovornosti kot terapevta.·         Do okolja – spoštovanje želja in osebnega razvoja članov skupine.Pooblaščanje:·         Stranke – podeljena razmišljanja so lahko ustvarjalen proces za stranko in ji lahko pomagajo pri prevzemu odgovornosti za svoje vedenje in svoja čustva.·         Terapevta – terapevt prevzame odgovornost in stranki ponudi strokovno mnenje, ter poskrbi za povečanje svojega poslovnega znanja.Zaščita:·         Stranka je zavarovana z jasnostjo, odprtostjo, strokovnim znanjem in podporo terapevta.·         Terapevt z upadanjem možnosti za uporniško reakcijo stranke in pridobitvijo mnenja supervizorja doseže zmanjšanje škode.·         Okolja – terapevt nazorno prikaže zavedanje procesa skupine in patologije ter osebnega razvoja članov skupine.Odgovornost: ·         Do stranke –  z dviganjem zavedanja njene odgovornosti za svoje vedenje in čustva.·         Terpevta do sebe – z zaščitniško in strokovno vlogo ter zaradi vključitve supervizorja skrbi za stranko in skupino.Obveza v odnosih:·         Do stranke – terapevt resno obravnava željo stranke in sočasno tudi njene meje, ki so posledice njene patologije.·         Terapevt so sebe – terapevt resno obravnava strankine predloge in želje in mu je sočasno jasno kakšne so njene meje. Resno obravnava tudi svoje dvome, ki temeljijo na njegovih izkušnjah s stranko in na lastnem strokovnem znanju.·         Do okolja: o        za člane skupine: člani so vključeni v razmišljanja. o        za kolege:s prošnjo za pomoč in supervizijo.  Možen rezultatMožno bi bilo, da se bosta v dveh terapijah tako stranka kot terapevt odločila, da se stranka lahko vključi v skupino dvakrat ali trikrat. Zatem pa skupaj s člani skupine raziskala ali stranka lahko ostane v skupini.V tej točki je potrebno skleniti jasen dogovor s stranko in člani skupine. Potrebno je, da terapevt soglaša z dogovorom in poveže dogovor z etičnimi principi. Drug možen rezultat bi bil, da bi terapevt sprejel odločitev, da stranko ne bo vključil v skupino. V tem primeru, bi se osredotočil predvsem na etična principa zaščite in odgovornosti.         Stran 12/13 2.       Dodatek: Členi Splošne deklaracije o človekovih pravicah v povezavi s temeljnimi vrednotami:  1. Člen: Vsa človeška bitja so ob rojstvu svobodna in enakopravna vdostojanstvu in pravicah. So obdarjena z razumom in zavestjo in naj bi delovala drug do drugega v duhu bratstva.2.       ČlenVsakdo ima pravico do vseh pravic in svoboščin, ki so navedene v tej Deklaraciji. Brez kakršnihkoli razlik kot so rasa, barva, spol, jezik, vera, politično ali drugo mnenje, nacionalno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo ali drug status. Poleg tega, ne sme biti razlikovanja na osnovi političnih, pravnih ali mednarodnih statusov držav ali ozemlja, ki ji oseba pripada, če je neodvisna, zaupanje, ne samostojna ali pod drugimi omejitvami suverenosti. 3.ČlenVsakdo ima pravico do življenja in varnosti. 18.ČlenVsakdo ima pravico do mišljenja, vesti in vere. Ta pravica vključuje svobodo za spremembo vere ali prepričanja in svobodo izražanja svoje vero ali prepričanje pri učenju, delu, čaščenju in obredih sam ali v skupnosti z drugimi, v javnosti ali osebno. 19.Člen Vsakdo ima pravico do svobode nazora in  izražanja: ta pravica vključuje svobodo zadržanja nazora brez vmešavanja in iskanja, sprejemanja, podelitve informacij in idej preko medijev ne glede na meje. 22.ČlenVsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in je skozi narodne dosežke in mednarodno sodelovanje ter v skladu z organizacijo in viri vsake države, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, nujno potrebnimi za dostojanstvo in svoboden razvoj, opravičen do njene uresničitve,  23.Člen1)Vsakdo ima pravico do dela, do svobodne izbire zaposlitve, do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev za delo in za zaščito pred nezaposlenostjo.2)Vsakdo, brez razlikovanja, ima pravico biti enako plačan za enako delo.3) Vsak, ki dela ima pravico do pravičnega in ugodnega plačila za preskrbo in človeško dostojanstvo sebe in svoje družine in, če je potrebno, tudi do dodatkov zagotovljenih z drugimi načini socialne zaščite.4) Vsak ima zaradi zaščite svojih interesov pravico do ustanovitve in  sodelovanja v združenjih. 24.ČlenVsakdo ima pravico do počitka in prostosti, vključno z razumnimi omejitvami delovnega časa in plačanega dopusta. 25.Člen1)Vsak ima pravico do življenjskega standarda za zdravje in dobrobit sebe in svoje družine, vključno s hrano, obleko, bivališčem, medicinsko oskrbo, potrebnimi socialnimi storitvami in pravico do zaščite v primeru nezaposlenosti, bolezni, nezmožnosti, vdovstva, starosti in drugega pomanjkanja v okoliščinah, ki so nad njegovo kontrolo.2) S posebno upravičenostjo  do skrbnosti in pomoči v obdobju materinstva in otroštva. Vsi otroci rojeni v ali izven zakona morajo uživati enako socialno zaščito. 29,Člen1) Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti v kateri je možen svoboden in celovit razvoj njegove osebnosti.2) Vsakdo naj bo pri izvrševanju pravic in svoboščin omejen samo toliko kot je določeno z zakoni izključno zaradi varnosti, priznanja in spoštovanja pravic in svoboščin drugih in zaradi skladnosti z moralnostjo, javnim redom in splošno blaginjo v demokratični družbi.3) Te pravice in svoboščine ne smejo biti v nobenem primeru v nasprotju z nameni in principi Združenih narodov.      1)       Ta kodeks nadomešča predhodnji EATA Codes of Etics. Kodeks je nastal v sodelovanju, soglasju in premisleku EATA Etičnega komiteja( Barbara Classen,Brigitte Evrard, Margarethe Podlesch, Ritva Piiroinen, Jacqueline Dossenbach, Valentin Lapanja Furlan). Glavno vsebino kodeksa je izdelal pod-komite  eatinega etičnega komiteja, ki ga je sestavljal mednarodna skupina sestavljena iz članov:Robin Walford (Co-ord.), Vladimir Goussakowski, Claude-Marie Dupin, Sabine Goessmann, in posebno Carla de Nitto, ki je zelo pomembno prispevala k nastanku kodeksa. 2)       Izraz praktik se nanaša na vse EATA člane, ki uporabljajo TA in/ali druge koncepte kot model za razumevanje in spremembo posameznikov, parov, skupin ali organizacij. Beseda stranka pomeni vsakega uporabnika, pacienta, študenta, skupino ali posameznika, ki sprejema poslovne storitve članov EATE.3)       Definicija izvira iz italjanskega slovarja, Dizionario delle Idee, Sansoni, 1977,stran 392.4)       Natančen pomen etike je, da je etika sinonim za moralnost („Etos“ in „Mos“ v grščini in latinščini pomeni običaje, navade) in se nanaša na sposobnost za samoizpraševanje oz. samopregledovanje z namenom najti izpolnitev: etično se vedemo kadar izpolnjujemo svoj potencial in prispevamo k izpolnitvi drugih. 5)       Praksa pomeni poslovni odnos pomoči, ki se zgodi kadar praktik in uporabnik soglašata z jasnim dogovorom. To se nanaša na vsa štiri področja specialnosti; psihoterapije, svetovanja, izobraževanja in organizacije; uporaba je lahko različna, toda temelj je isti na vseh področjih.6)       Generalna skupščina Združenih narodov ga je razglasila 10. Decembra 1948  v univerzalni Deklaraciji človekovih pravic.7)       Glej dodatek: 1,2,3 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.8)       Glej dodatek: 18,19 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.9)       Glej dodatek: 24, 25 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.10)   Glej dodatek: 22, 23 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.11)   Glej dodatek: 29 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.12)   Zapisi v oklepaju, ki se nanašajo na prejšnji EATA etični kodeks.