ETIČNI KODEKS EATE/SLOVENTE Velja od julija 2007
Etični Kodeks EATE (1) ima namero služiti kot vodilo nacionalnim organizacijam združenih v EATO in vsakemu posameznemu članu. Ima namen pomagati članom EATE, ki delajo na psihoterapevtskem, svetovalnem, organizacijskem in edukacijskem področju, da ravnajo etično2 .Vsaka nacionalna organizacija ima nalogo, da ga uskladi in uporabi skladno z lastnim nacionalnim kodeksom.
Nacionalne organizacije pridružene EATI si morajo priskrbeti lastne norme, ki morajo biti skladne z etičnim kodeksom EATE in nacionalno zakonodajo.
Kodeks ima tri poglavja: prvo poglavje je uvod v Kodeks in izpostavlja osnovne poglede na Etiko; drugo poglavje je jedro Kodeksa in zajema definicijo temeljnih vrednost in z njimi povezane etične principe; tretje poglavje je aplikacija vrednost in principov v prakso: Konkretno:
Sekcija I:
Splošni okvir o Etiki
1.1. Definicija Etike
1.2. Temeljna izhodišča
1.3. Pristop k Etičnemu kodeksu
1.4. Glavni cilji
1.5. Zavezujočost:
1.5.1. za nacionalne organizacije EATE
1.5.2. za člane EATE Sekcija II.;
Jedro kodeksa
2.1. Temeljne vrednote
2.2. Temeljni etični principi
2.3 Kazalo po Etičnem kodeksu EATE
Sekcija III.: Primeri vrednoti, etičnih principov in vedenj prilagojeni ključnim postavkam tega Etičnega kodeksa EATE:
3.1. Psihoterapija
3.2. Svetovanje
3.3. Edukacija
3.4. Organizacija
Dodatek: Deklaracija o človekovih pravicah.Ta Kodeks nadomešča prejšnji Etični kodeks EATE. Ta kodeks je bil izdelav s sodelovanjem strinjanjem in refleksijo Etičnega komiteja EATE: (Barbara Classen,Brigitte Evrard, Margerethe Podlesch, Ritva Piiroinene, Jacquieline Dossenbach, Valentin Lapanja Furlan). Glavno vsebino kodeksa je izdelal podkomite Etičnega komiteja EATE, ki ga sestavlja multi-nacionalna skupina sestavljena iz naslednjih članov; Robin Walford (koordinator), Vladimir Gussakowski, Claude-Marie Dupin, Sabine Goessmann in še posebej Carla de Nitto s svojimi pomembnimi prispevki. 2.Izraz »praktik« se v tem kodeksu uporablja v odnosu na vse člane EATE, ki uporabljajo TA in/ali druge koncepte in modele za razumevanje in speminjanje posameznika, parov,ali organizacij. Izraz »klient« označuje vsakega uporabnika,pacienta, študenta, skupino ali organizacijo, ki je prejemnik profesionalnih storitev članov EATE. Sekcija I.Splošni okvir o Etiki 1.1 Nekatere definicije o Etiki Etika 3, je v svojem najširšem smislu filozofska disciplina, ki proučuje človekova dejanja, ki vključujejo tako moralno namero in človekovo voljo. Etika 4 predspostavlja sposobnost izbiranja kako se vesti. Vključuje sposobnost izbire skladno z lastno predstavo (subjektivna etika) in sposobnost izbora ob upoštevanju predstave drugega (intersubjektivna etika). Deontologija (profesionalna etika) je veda o moralni obvezi in zavezanosti praktikov, da ravnajo etično. 1.2. Temeljna izhodišča – Obstaja tesna zveza med etiko in prakso 5: Vedenje je lahko etično ali ne, v odvisnosti od tega če vzpodbuja ali ne dobrobit sebe in drugih.- Etika je splošni okvir, ki vodi praktika v zagotavljanju profesionalne storitve in vedno spremlja strokovnosti. Ni omejena le na reševanje težkih in problematičnih situacij.- Etika prepoznava vrednoste, ki pomagajo ljudem dojeti svoj potencial človeske bitnosti;Vrednote so podstat etičnim principom kot vodilom za uresničenje vrednot in principov na katerih temeljijo deontološke norme in so vodilo profesionalni praksi. 1.3. Pristop k Etičnemu Kodeksu Etični kodeks EATE določa temeljne vrednote. Te vrednote ponujajo referentni okvir za informiranje praktika olastnemosebnem in profesionalnem vedenju s ciljem, da podpirajo dobrobit ljudi vključenih v profesionalne odnose. Te vrednote pomagajo izdelavi meril za etično in profesionalno vedenje: vsebuje temeljna izhodišča o vrednotah in z njimi povezana etičnima načela ter jih uporablja kot osnovo za informiranje o etičnosti prakse v vseh poklicih pomoči. Deontološki kodeks (kodeks profesionalne etike) ponuja niz predpisanih pravil za usmerjanje vedenja praktika za zaščito pravi vsakega uporabnika. Slednja so strogo povezana z nacionalnimi zakoni in so specifična za različne strokovne organe. Namen Etičnega in deontološkega kodekso je da zajamči človekove pravice in tudi zaščito z nacionalnimi zakoni.
Definicija izhaja iz italijanskega sloverja. Dizionario delle idee, Sansoni 1977,str.392.
V svojem strogem pomenu je Etika istoznačna z moralnostjo . (»Ethos« in Mos« v grščini in latinščini pomeni navado-običaj) in se nanaša na sposobnost samo-presoje z ciljem najti lastno izpolnitev: tako ravnamo etično , ko koristimo svoj potencial in pri tem upoštevamo potrebo po izpolnitvi pri drugi osebi.
Praksa pomeni profesionalni odnos pomoči, ki se odvija, ko se strokovnjak in uporabnik
Strinjata na jasno dogovorjen način. To se nanaša na vsa štiri področja specialnosti: Psihoterapijo, Svetovanje, Edukacij in Organizacijo; način uporabe je lahko drugačem vendar je smisel isti v vseh področjih. Zato je v tem Kodeksu poudarek na pomenu zavzemanja jasnih vrednot in etičnih principov s ciljem vzpostavitve okvira za ravnanje v velikem številu situacij, tudi tistih, ki niso posebej opisane v Kodeksu samem. Takšen pristop prestavlja etično prakso v širši okvir kot ga opredeljuje niz pravil, ki določajo kako se mora ali ne sme ravnati s tem ko ga usmerja k vrednostam in principom, ki vodijo praktika Transakcijske analize. Možne so situacije, ki jih posamezna določila ne predvidevajo ali izziv, ko je potrebna odločitev med principi. V takšnih pogojih je izbor neetičen le če je možno dokazati , da praktik ni ustrezno upošteval vrednot in principov TA.Vsi podani primeri so podani kot primeri dobre prakse in niso mišljeni kot vzorci za vedenje. K razumevanju Etike v smislu splošnih vrednot in principov pripomore tudi z upoštevanje kulturnih razlik v skupnosti EATE s tem, ko poziva, da se njegove vsebine smiselno integrirajo v nacionalne deontološke kodekse. 1.4. Glavni cilji
Vzpodbuditi praktikovo zavestnost in razmišljanje o etičnih pojmih (vrednotah in principih in tudi normah in prepovedih) s ciljem vzpostavitve referentnega okvira za analizo človeških situacij.
Dati članom EATE jasen etičen okvir s katerim pridobi praktik merila za svoj izbor moralnih pozicij katere lahko uporabi za osnovo pri analizi posamezne situacije.
Priskrbeti nekaj primerov uporabe etičnih principov, ki izhajajo iz vrednot kar naj praktika vzpodbuja k razumevanje odnosa med obojim in ne k avtomatični prilagoditvi
nizu pravil. 4. Dokakazati nujnost samo-presojanja na način da upoštevamo vrednote in etične principe in ne le pravila in zahtevano vedenje. 1.5.Zavezujočost Zaradi narave organizacije EATE, združenja združenj, je to poglavje napisano v dveh delih: Prvi del se nanaša na organizacije, drugi pa na posameznike člane EATE, ki so eksplicitno pristali na članstvo v EATI. 1.51. Obveznosti nacionalnih organizacij pridruženih v EATO Vsaka nacionalna organizacija sprejema ta etični kodeks in je zavezana k:- uporabi etičnega kodeksa EATE kot osnove za lastni etični kodeks in k integraciji slednjega z drugimi deontološkimi kodeksi v lastni državi v povezavi z področji na katerih delujejo praktiki TA. To vključuje kulturološke posebnosti in upošteva lokalno zakonodajo;- zagotavlja, da ga vsak član sprejema-podpiše in uporablja v svoji praksi- skrbi za razreševanje lokalnih situacij ko vedenje posameznega člana ni skladno z nacionalnim kodeksom, Eata kodeksom in državno zakonodajo.- Seznani Etični komite EATE o vsakem nerazrešenem etičnem vprašanju z članom ali organizacijo in prosi za pomoč s ciljem razjasnitve procesa in razrešiteve situacijek. 1.5.2. Obveznosti za člane Nacionalnih organizacij Vsak posamezni član EATE (običajno kot član nacionalne organizacije) se strinja z etičnim kodeksom EATE in se zavezuje k:- uporabi slednjega kot okvira za svoje etično razmišljanje in refleksijo pri svoji praksi;- upoštevanju deontološkega kodeksa svoje države v svoji specifični stroki-
Vsak posameznik je odgovoren za lastno profesionalno vedenje in se zaveda lasnih obvez do skupnosti EATE. Če to vedenje ni skladno z nacionalnim in kodeksom EATE
Bo postalo predmet presoje nacionalne organizacije-njenega ustreznega telesa, ki bo , če bo to primerno določilo sankcije.
Vsak trener EATE se zavezuje, da bo diskutiral in proučeval ta kodeks v vseh aspektih treninga.
Sekcija IIJedro Etičnega kodeksa
Etika je disciplina, ki postavlja eksplicitne osnovne vrednote, katere pripomorejo k procesu ozaveščanja ljudi.
Vrednote izhajajo iz bivanjskega (eksistencialističnega) in filozofskega pogleda,, veljajo za vsakogar in prispevajo k dobrobiti sebe in drugih. So univerzalne in odražajo tako kulturne norme kot aspiracije posameznika po samorealizaciji.
Etični principi izhajajo izvrednot in nakazujejo ravnanje, ki udejanja vrednote v profesionalni praksi. Zaradi svoje kulturološke narave jih je potrebno razlagati kulturološko; nekateri principi so lahko udejanjeni na različne načine v različnih kuturah; veljavne so tudi za vsako osebo- neposredno ali posredno, ki je vključena v aktivnost praktika.
Stran 8/13 3. Zaščita vsebuje psihično, mentalno in drugo skrb zase in za druge, upoštevajoč edinstvenost in vrednost vsakega posameznika. Praktiki v odnosu do stranke: · nudijo strankam ustrezne storitve tako, da jim zagotavljajo varno delovno okolje ( zaupnost, psihično varnost, pridobijo odobritev oz. soglasje za visoko rizične postopke).· ohranjajo zavest o škodljivih/uničevalnih nagnenjih stranke. · ne sklepajo ali ohranjajo poklicnih pogodb, ki jih lahko ogrozijo njihove druge aktivnosti ali odnosi. G(12)Vzdržujejo zaupnost tudi potem, ko je terapevtski odnos že zaključen, itd. Praktiki v odnosu do sebe: · skrbijo za lastne vrednote in učni proces. · ko so v situacijah, ki v sebujejo navskrižje z njimi samimi ali zahtevajo višjo stopnjo sposobnosti, zavrnejo delo. · skrbijo za lastno varnost in zaključijo odnos s stranko, če izkusijo fizično ali mentalno stanje, ki oslabi njihovo učinkovitost in sposobnosti, itd. Praktiki v odnosu s študenti: · spodbujajo študente k prepoznavanju lastnih prednosti in meja z namenom, da bi zaščitili sebe in stranke pred neustreznimi posegi.· spodbujajo študente k osebni in poslovni rasti, motrijo njihov osebni slog in naslavljajo osebne izzive, ki motijo varnost drugih in njih samih, itd. Praktiki so se v odnosu do kolegov: pripravljeni soočiti s škodljivimi, neugodnimi, kršilnimi izjavami ali aktivnostmi, itd. Praktiki v odnosu do skupnosti:strankam nudijo storitve, ki so v skladu z obstoječimi zakoni države, itd. Stran 9a/13 Odgovornost vsebuje upoštevanje posledic lastnih aktivnosti kot stranke, študenta, terapevta, supervizorja, svetovalca, itd. Praktiki v odnosu do stranke: · sklepajo jasne pogodbe.· kadar stranka ni pripravljena delovati avtonomno – neodvisno in odgovorno, razrešijo poslovni odnos.· na noben način ne izkoriščajo strank.· delujejo tako, da ne povzročajo škode strankam namenoma ali premišljeno, itd.. Praktiki v odnosu do sebe: upoštevajo vpliv svojega položaja na stranke in so skrbni na način, ki odgovarja strankam tako, da pospešujejo dobrobit in prekinitev zlorab, itd.. Praktiki v odnosu s študenti: · se zavedajo učnih potreb svojih študentov in jim zagotavljajo potrebna orodja in informacije za učenje.· če študent ni pripravljen spremeniti neetično situacijo ga soočijo z odnosom in se odločijo za določen etičen potek aktivnosti, itd.. Praktiki v odnosu do kolegov: sprejmejo odgovornost za soočenje s kolegom pri katerem so zaznali resen razlog zaradi katerega verjamejo, da deluje na neetičen način, in s pomanjkanjem odločnosti, ter prijavijo tega kolega primernemu etičnemu organu, itd.. Praktiki so v odnosu do skupnosti:poslovno odgovorni in zavzeti za psihološko in fizično zdravje ljudi, itd.. Stran 9b/13Obveza v odnosu pomeni razvijanje naravnega interesa za dobrobit naših strank. Praktiki so v odnosu do strank: skrbni pri sprejemanju medosebnega sveta posameznika in pri premisleku o svojem vplivu nanj, itd.. Praktiki v odnosu s študenti: učijo študente preučevanja medosebnega sveta njihovih strank, itd.. Praktiki se v odnosu do kolegov:vključijo v konference, itd., delijo svoje prispevke, itd.. Praktiki so v odnosu do življenja v svoji skupnosti:zavestni in aktivni. Etični principi usposabljajo praktike za vrednotenje različnih situacij in jim pomagajo pri sprejemanju ustreznih etičnih odločitev. Možno je, da bodo vključeni tudi v situacije pri katerih ne bo možno uskladiti vseh u porabnih principov; ob tovrstni težavi bodo potrebovali vpogled v svojstvenost situacij ob katerih bodo premislili o različnih perspektivah in razlagah za svoje odločitve. 3.3.1. Vodič in delovni pripomoček za etično prakso TA praktik upošteva osnovne vrednote, ki temeljijo na neodtuljivih človeških pravicah in na različnih področjih uporablja sorodne etične principe. Na različnih področjih so ustrezna različna vedenja. Nacionalna zveza napotuje k specifičnim vodilom ob upoštevanju zakonov in kulture posamezne države. · Dostojanstvo človeškega bitja· Samoopredelitev· Zdravje· Varnost· Vzajemnost/medsebojnost· Osnovne vrednote
3.2. Primeri vrednot, etičnih principov in vedenja uporabnih v ključnih točkah tega EATA etičnega kodeksa 3.2.1. Primer iz izobraževanja 1. Primer Situacija nastane pri študentki prvega letnika, ki je zelo navdušena nad TA, vendar nima veliko znanj o teoriji ali njeni uporabi. Pove nam, da namerava svojim sodelavcem ponuditi seminar TA in praktične vaje. Obravnava situacije Najprej raziščemo situacijo s študentko in izrazimo spoštovanje za njeno navdušenje in željo za uporabo TA. Nato jo prosimo, da razmisli o svojih lastnih sposobnostih za izvedbo seminarja in za vpliv, ki ga bo imel seminar na njene sodelavce. Povezave z etičnimi principi: S to raziskavo uporabimo etične principe:· Spoštovanje:o do študentke – njene avtonomije in njenih sposobnosti |