O strokovnem srečanju 2016 Otrok in mladostnik na poti v zdravo odraslost

 

Naše 2. strokovno srečanje je bilo na temo Otrok in mladostnik na poti v zdravo odraslost. Udeležili so se ga strokovnjaki centrov za socialno delo, mladinskih domov, zdravstvenih domov, osnovnih in tudi srednjih šol, ter drugih ustnov, ki se ukvarjajo s težavami mladih. Udeležili so se tudi samostojni terapevtov in svetovalci, ki delajo z otroki in mladostniki.

Program strokovnega srečanja januar 2016                                  Predstavitve in povzetki jan2016

KAKO JE POTEKALO SREČANJE

Stroko20160129_193228vno srečanje, ki je potekalo v M-hotelu v Ljubljani, je otvorila Slavica Ravnik, predsednica društva Sloventa.

 

 

 

Potem pa smo se razdelili v dve skupini, za dve delavnici.

Eno delavnico je vodila Kristina Brajović Car, gostja iz Beograda. Naslov Cardelavnice je bil: Delo v grupi pri kriznih stanjih v adolescenci.

Drugo, vzporedno delavnico, je vodil Miran Možina. Naslov: Model reke življenja za psihoterapevtsko delo z otroki in mladostniki.

Miran Možina

 

Predavatelj je na željo številnih udeležencev pripravil gradivo: Možina-Kramer-Reka življenja

Potem pa je že prišel čas za kosilo.

20160129_151149Po kosilu je imela predavanje Maja Drobnič Radobuljac, in sicer Obravnava samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Udeleženci so povedali, da je to zanje nekaj novega in da jim bo to zneje zelo dobrodošlo, uporabno za njihovo delo. Odlično pripravljeno predavanje si lahko ogledate na povezavi:  https://drive.google.com/file/d/0BwMB1LkyvWNaMV9wNUU0Tl9KWDA/view?usp=sharing

Takoj po predavanju pa smo se zopet razdelili v dve skupini za dve delavnici.

Prvo sta vodili Julija Pelc in Tatjana Verbnik Dobnikar, naslov pa je bil zelo zanimiv:J’st noum n’kol odrastu. Da bi delavnica dosegla svoj namen, je bilo število udeležencev omejeno na 24. Avtorici sta namreč razvili svojo metodo, postopek, Delavnica je bila zelo zanimiva, ker sta jo voditeljici izpeljali zelo domiselno in subtilno. Mehko sta podali izhodišča, nato pa z vprašanji povabili udeležence k razmišljanju o sebi v obdobju najstništva in k pogledu na najstništvo od tukaj in zdaj. Predavateljici sta pripravili gradivo, s katero lahko sami izvedemo delavnico: Pelc inVerbnik Dobnikar- J’st n’m n’kol odrastu.

Barbara Repinc Z Internet (Small)Drugo, vzporedno delavnico pa je vodila Barbara Repinc Zupančič. Te delavnice, ki je imela naslov Sem lahko samo “dovolj dober”? pa smo se udeležili vsi ostali in bilo nas je zelo veliko. Barbara je odlično obvladala številčno skupino, dosegla je, da smo se vsi zares vključili. Govorila je o tem, kako naša pričakovanja določajo naše življenje. Najprej dva primera, potem pa smo se poglobili vase – kako sprejemamo sebe. Najprej se soočiš z nekom, ki ga imaš manj rad, potem z nekom, ki ga imaš bolj rad, potem pa še s samim seboj. Kakšna je razlika? Kaj si čutil ob prvem, drugem in ob sebi? Zanimivo! Delavnice sta se udeležili tudi italijanski gostji. Skušala sem jima predstaviti, kaj se dogaja. Bili sta navdušeni nad tem, kako so ljudje bili pripravljeni sodelovati, se poglobiti vase, o tem navdušeno pokomentirati s sosedi. Gradivo dobite na Sem lahko samo dovolj dober BRZ. Tudi o tej delavnici so udeleženci v evalvacijskih listih pozitivno izpostavili.

Leonida Zalokar (Small)Po odmoru je Leonida Zalokar predstavila svoje delo na področju otrok  in maldostnikov z najtežjimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Naslov zelo udarnega in prepičljivega predavanja je bil Obravnavanje otrok in mladostnikov z najtežjimi čustvenimi  in vedenjskimi motnjami v Republiki sloveniji (specifičnost pedagoško-medicinskega modela obravnave v Vzgojnem zavodu Planina). Navrgla je številne podatke o tem, kako potekajo stvari v Sloveniji, opozorila na števine napake. Škoda, da ni bilo časa za razpravo, saj se je mnogim zdelo, da bi bilo treba še kaj reči o tej temi, morda še z vidika koga drugega. Gradivo: Leonida Zalokar _SLOVENTA 29.JANUAR 2016

Za zaključek prvega dne pa smo pripravili PREDSTAVITEV KNJIŽNIH NOVOSTIs podorčja otrok in mladostnikov. Šest predavateljic je predstavilo knjige, za katere so menili, da bi prav prišle udeležencem:

  • Barbara Repinc Zupančič je predstavila Slikanico Črni pes. Slikanico uspešno uporablja pri delu z otroki. To slikanico in še nekaj drugih je bilo moč kupiti na srečanju, saj jo je predstavnik založbe prodajal po znižani ceni. Kar nekaj udeležencev si jo je nabavilo, poleg te pa še nekaj drugih.
  • Jana Šušteršič je predstavila (svoj)  prevod knjižice Srečen mladostnik ni zdrav mladostnik. Avtor je Tony White, original  najdete na spletnem naslovu:
  • Maria Spinelli je predstavila knjigo Praksa psihoanalitične starš-otrok psihoterapije: Maria Spinelli Book presentation
  • Maddalena Bergamschi je predstavila knjigo Telo v TA, integracije in konfrontacije: Maddalena Book presentation
  • Anica Mikuš Kos, ki se že vse življneje ukvarja s pomočjo otrokom v stiski doma in v tujini, je predstavila svojo knjigo Moje življenje, moje delovanje, ki je izšla pri Mohorjevi družbi lansko leto
  • Julija Pelc pa je in memoram orisala delovanje in pomen Bogdana Žorža, ki je svoje življenje posvetil otrokom in mladim, reševanju vzgojnih zadreg, kako do otrok.

Udeleženci so v evalvacijskih listih zelo pozitivno ocenili to predstavitev.

Večerja in glasbeni program

20160129_194950

 

Potem pa je prišla večerja. Večerja, obogatena  z glasbenim programom. Za člane društva smo krili stroške večerje iz sredstev društva. Veselili smo se druženja, da bi bilo pa bolj veselo, smo povabili   skupino Talisman, dopolnjeno s pevkami, med katerimi poje tudi naša predsednica.

 

 

Udeležba ni bila tako velika, kot smo pričakovali, so pa pevke naredile izjemno vzdušje in nas spravile v veselo razpoloženje. Ko so odpele svoj program, pogosto smo se že takrat vklučevali, so z nami zapele še kasneje, repete.

20160129_210103 (Small)

 

Na enem od evalvacijskih listov je bilo zapisano: Lepo mi je bilo z vami, res kvalitetna predavanja in pa seveda druženje ob večerji s krasno glasbo. Hvala vam!

 

 

 

 

20160129_210129 (Small)

 

Irina je šarmirala.

 

 

 

 

 

 

SOBOTA, 30 . 1 2016

tina bončina 138 ok (Small)

 

Drugi dan smo začeli že zgodaj, ob 8.30. Nekaterim kar prezgodaj. Program je začela Tina Bončina, predavanje je imelo naslov Logosinteza.

Zelo izviren pristop je navdušil številne udeležence. Tina je predstavila za večino udeležencev novo metodo in jo je zelo razumljivo in prepričljivo predstavila kot uporabno za številne “realne” probleme otrok in strašev. Izzvala je vlik interes, številni želijo izvedeti več o tej metodi.

Gradivo: Terapija otrok in mladostnikov z LogosintezoElena Kecman 1

Podobno so se odzvali tudi na predavanje Elene Kecman, ki je imela temo Učitelj, otrok in starš “na odru”.

Tudi udeleženci, ki niso doma v transakcijski analizi – in večina jih je bilo takih – so bili navduešni nad obrazložitvijo iger, ki se dogajajo v šolskem okolju, med starši, učitelji, učenci. Dobro bi bilo to predavanje ponoviti posebej za TA-jevce, člane društva.

Gradivo: Elena Kecman-Učitelj otrok in starš na odru

 

Nada ŽankoPo odmoru je Nada Žanko, gostja iz Zagreba, predstavila temo Mladi, prepovedi in uporništvo. Ko je izvedela, da udeleženci niso TA-jevci, je hitro prilagodila predavanje tako, da je bilo razumljivo vsem. Izkušena predavateljica je z veliko spretnostjo predstavila temo res zanimivo, razumljivo in prepričljivo. Le časa ji je zmanjkovalo, saj se ji je tema kar razpletala. Nekateri so  imeli  težave z razumevanjem jezika.

Gradivo: Mladi zabrane i bunt

 

20160130_115912 (Small)

Sledilo je predavanje italijanske gostje Maddalene Bergamaschi. Naslov njenega predavanje je bil Obravnavanje depresije v adolescenci (med kliničnim delom in raziskovanjem). Predavateljica je govorila v italijanščini, prevod v slovenščino pa ni tekel najbolj gladko. Udeleženci so predavanje lahko spremljali po slajdih, ki so bili prevedeni v slovenščino, tako da so udeleženci vseeno dobili dovolj informacij, da so pozitivno ocenili prispevek. Predavateljica je uredila slovenski prevod svojega predavanja, ki ga najdete tu: Maddalena B -TA obravnava depresije (prevod 2016)

 

 

 

20160130_135131 (Small)

Po odmoru je Maria Spinelli, druga italijanska gostja, imela predavanje Intervence v odnosu starš-otrok (diada v fokusu psihoterapije): Tokrat pa se je predavateljica odločila, da bo predavala v angleščini, udeleženci pa smo spremljali slajde v slovenščini. Ta način se je izkazal za boljšega. Tudi predstavitev hitrih intervencij na filmu so poslušalci navdušeno sprejeli. Gradivo: MariaSpinelliLubiana2016

 

Sledilo je kosilo, ki pa smo ga dogovorno z udeleženci skrajšali, da smo lahko pridobili nekaj dodatnega časa za predavanja, ki so nam hotela kar ubežati s kontrole.

 

 

20160130_144127 (Small)Nastopila je Anica Mikuš Kos, ki je imela temo Otrok in vojna – kaj lahko stori stroka. Gospa Mikuš Kos je govorila iz svojih bogatih izkušenj. Pripovedovala je o tem, kako vse skušajo ljudje pomagati, znastveniki po svoji plati, civilni ljudje po svoji. Njeno sporočilo pa je bilo jasno: ni pomembno, kakšno metodo, laično ali znastveno uberete. Ključno je, ali delujete človeško, z odprtim srcem. Največ, kar je možno dati, je toplina, sprejemanje, varnost, zatočišče. Opozorila je škodo, ki jo lahko povzročijo nadobudni znanstveniki,  ki delajo sicer v dobri nameri, a s svojim načinom samo še bolj prizadevajo že tako hudo prizadete prizadete otroke – ker delujejo hladno, brez človeške topline in razumevanja. Temu primerna se mi zdi pripomba ene od udeleženk: Predavanje Anice Mikuš Kos pa se mi je zdela odlična odločitev za zaključek.

 

 

 

SKUPINSKA SUPERVIZIJA

20160130_155943 (Small)Sobotno popoldne se je zaključevalo, na programu je bila še skupinska supervizija, ki jo je vodila italijanska gostja Maddalena Bergamschi.
Ostalo nas je 23 udeležencev. V notranjem krogu so bili trije člani, ki so sodelovali s svojimi primeri, ostali pa smo se razporedili okoli njih in spremljali potek. Supervizorka je govorila italijansko, prevajalka pa je prevajala.  Potrebno je povedati, da so jezikovne razlike ob izjemnem nastopu Maddalene postale skoraj nepomembne. Gospa je z velikim posluhom za človeka in tudi z neverbalnim komuniciranjem varno vodila vsakega od treh supervizantov, da je sam uvidel problem, ki ga je izpostavil.

Ne le supervizanti, tudi drugi smo doživeli občutek, da smo uvideli, dojeli, nekaj spoznanj odnesli s seboj. Hvala za supervizijo! Več takih vzklikov so zapisali udeleženci tudi v evalvacijske liste.

 

 

 

 

 

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK

Posveta se je udeležilo 76 strokovnjakov in po njihovih odzivih neposredno, predvsem pa v evalvacijskih vprašalnikih, lahko rečemo, da so bili s srečanjem zadovoljni.

  • Vsebina je dobila oceno  4,57 (od največ 5).
  • Kar 2/3 jih je na vprašanje “Kaj sem na izobraževanju pridobil/a” odgovorilo pozitivno, in sicer da so pridobili novo ali dodatno znanje, osvežitev znanja, nove informacije, praktične inforrmacije, vpogled v dogajanje v našem prostoru, nove poglede, različne poglede, nove ideje, nove pristope, inovativne pristope, nov način razmišljanja, koristne napotke, nove smernice. 14 jih je povedalo, da so pridobili uvid-vpogled za svoje delo, svojo vlogo (ponujena možnost za premislek o lastni terapevtski vlogi, drugačen vpogled nase, vpogled v TA terapijo oz. miselnost, praktična uporabnost in vpogled v različne metode dela). Nekateri so bili zadovoljni, ker so vzpostavili nove stike in poznanstva, nove terapevte, se povezali s kolegi, novi prijatelji. Nekateri pa so dobili spodbudo, motivacijo za nadaljnje izobraževanje, učenje, delo, spoznavanje podorčja dela z otroki in mladostniki. Posebej so pohvalili delavnični način dela, še posebej, kjer so bile delavnice dobro izpeljane in so jim preko neposrednih doživetij nudile bogate informacije, spoznanja in uporabna orodja. Kljub tem laskavim trditvam pa je skupna ocena uporabnosti pridobljenih znanj za delo “samo” 3,88.
  • Predavatelji so bili različno ocenjeni, v povprečju z oceno 4,27. Vendar pa so udeleženci opozorili, da so nekateri zaslužili 5-plus, drugi pa bi morali kaj spremeniti.
  • Organizatorji smo dobili  povprečno oceno 4,08, večina ocen je  med 4 in 5. Dobili pa smo tudi koristne povratne informacije, kaj potrebno v nadaljevanju izboljšati (od urnika, sosledja delavnic in predavanj, da ne bi z reorganizacijo prostora zajedali v čas delavnic, slišnost in ozvočenje ni bilo zadovoljivo. To bomo seveda upoštevali in izboljšli pri naslednjem srečanju.

 

Bookmark the permalink.

Comments are closed.